Generalni direktor RTV Slovenija na podlagi določbe 84. člena Statuta RTV Slovenija sprejemam

ESTETSKA IN ETIČNA MERILA TER NAVODILA GLEDE PREDVAJANJA PROGRAMSKIH VSEBIN, KI VKLJUČUJEJO PRIZORE NASILJA ALI SEKSUALNOSTI

P R E A M B U L A

Na podlagi ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin, javni zavod RTV Slovenija sprejema navodila, ki zagotavljajo, da RTV Slovenija v medijih ne sme in ne bo predvajala pornografije oziroma pretiranega nasilja, ki bi lahko resno škodovalo duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov.

Uvodne določbe:

1. člen

(predmet urejanja)

Ta navodila so izvedbeni akt 84. člena Zakona o medijih. Vsebina navodil temelji na vsebini 22. člena direktive o televiziji brez meja, 10. člena konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 22. in 29. člena splošne deklaracije o človekovih pravicah.

Navodila urejajo:

- navodila, smernice in vsebinska pojasnila, ki zagotavljajo, da RTV Slovenija v svojih medijih ne bo predvajala pornografije in pretiranega nasilja, če bi lahko predvajanje resno škodovalo duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov;

- določitev načina internega obravnavanja pritožb gledalcev in poslušalcev z določitvijo odgovorne osebe, pritožbenega mehanizma in določitev rokov v katerih mora RTV Slovenija odločiti o pritožbah gledalcev in poslušalcev;

- način promocije pravil o označevanju programskih vsebin ter promocijskih sporočil za gledalce in poslušalce medijev RTV Slovenija.

I. DEL

OPREDELITEV POJMOV »PRETIRANO NASILJE« IN »PORNOGRAFIJA«

Primarna predmeta regulative v zvezi s pričujočimi pravili sta:

- pretirano nasilje;

- pornografija.

Pretirano nasilje

2. člen

(subjektivna in objektivna opredelitev pojma pretirano nasilje)

Pojem »pretirano nasilje« in njegovo subjektivno razumevanje sta odvisni od družbenih in kulturnih dejavnikov, zato je pojem »pretirano nasilje« treba razumeti na način, kot ga doživljamo skladno z načinom življenja, moralo ter veljavnimi družbenimi vrednotami, ki so splošno sprejete v Republiki Sloveniji.

Pojem »pretirano nasilje« objektivno opredeljujejo naslednja merila:

- pogostost nasilnih prizorov, torej prizorov, ki načeloma zajemajo nasilje nad drugo osebo (ali samim seboj), predvsem nasilje, ki se manifestira kot neoboroženo pretepanje, nasilje z vsakovrstnim orožjem ali z zlorabo orodja in drugih pripomočkov, vojno nasilje, fizično ali psihično mučenje, nasilje povezano s kriminalom ter nasilje »kot spolnost« (posilstvo in drugo očitno nasilje nad osebno in posebej spolno integriteto);

- možnost dejanske izvedljivosti v posnemanju nasilnih prizorov;

- vsiljivost prikazov (intenzivna glasba, resnost telesnih poškodb, podrobnost prikazov).

Realizem, značilen za določene produkcijske zvrsti, poveča tudi tesnobo pri percepciji poškodb, kar prispeva k možnostim za škodljivo učinkovanje.

3. člen

(prikazovanje nasilja nad živalmi in prikazi izjemne groze)

Med pretirano nasilne vsebine uvrščamo tudi grobo nasilje nad živalmi in prikaze izjemne groze;

4. člen

(posamezne izrazne oblike pretiranega nasilja)

Med vsebinske dejavnike, ki opredeljujejo pretirano nasilje štejejo tudi:

  • vsebine, ki vsebujejo elemente nevarnega vedenja (hitra vožnja, skakanje z višine, igranje z orožjem in eksplozivnimi sredstvi, neprimerna uporaba kuhinjskih nožev in drugih gospodinjskih pripomočkov ter delovnega orodja, zloraba uspaval, izpostavljanje na nevarnih mestih (na primer na železniških tirih ali cesti);
  • vsebine, ki prikazujejo nasilje tako, kot da gre za spolnost (posilstvo, poskus posilstva, druge oblike fizično in psihično očitno nasilnega poseganja v intimnost druge osebe);
  • vsebine, ki prikazujejo nasilno ali diskriminatorno vedenje (raznovrstno poniževanje na podlagi spola, rase, etnične oz. nacionalne pripadnosti, družbenega razreda, spolne usmerjenosti, telesne pojavnosti in podobno);
  • vsebine, ki prikazujejo ustrahovanje (vzbujanje strahu in groze) ter uničevalno izvajanje okultnih praks.

Programske vsebine, ki vključujejo elemente strahu so potencialno škodljive zlasti v primeru, ko gre za domača prizorišča (dom, bližina doma). Strahu in tesnobe pri gledanju ne povzročajo zgolj grozljivi akterji ali predmeti, temveč tudi izrazi strahu, groze in agonije, saj se zlasti otroci z njimi zelo lahko identificirajo. K učinku strašljivosti oz. grozljivosti prispevajo tudi zvočni efekti in glasba. Pri opredeljevanju tovrstnih nasilnih vsebin je pomembno upoštevati, da otroci do sedmih let ne zmorejo distance, ki bi zmanjšala učinek.

Programske vsebine, ki vključuje diskriminacijo (na primer na podlagi spola, rase, nacionalne in etnične pripadnosti, religije, spolne usmerjenosti, družbenega razreda, telesne pojavnosti), imajo lahko normalizacijski efekt, kar pomeni, da otroci in mladoletni doživljajo takšno vedenje kot običajno in primerno za posnemanje.

Programske vsebine, ki vključujejo rabo težkih drog in zlorabo mehkih drog in alkohola, pogosto vzbujajo vtis, da gre za pozitivno delovanje, ki ga otroci in mladoletni lahko jemljejo za vzor.

Pri opredeljevanju programskih vsebin, ki vključujejo nasilje okultnih praks, je pomembno ustrezno definirati pojem okultno. Gre za izvajanje skrivnih veščin, usmerjenih k negativnim učinkom. Razlikujemo jih od fenomenov paranormalnega, astrologije, prerokovanja, jasnovidnosti in podobnega.

Posebna izrazna oblika pretiranega nasilja je tudi prikazovanje resničnega nasilja, ki se zgodi v okviru produkcije (pogovorne in resničnostne oddaje, pornografije), pri čemer je nasilno vedenje lahko celo predmet vzpodbujanja voditelja oz. voditeljica oddaje in celo občinstva. Tak pristop pri prikazovanju nasilja zbuja pri otrocih in mladoletnikih veliko željo po posnemanju.

5. člen

(dopolnilna merila k presoji ali gre za prikaz pretiranega nasilja)

Pri presoji nasilnih programskih vsebin je zelo pomemben dejavnik realna izvedljivost nasilnega dejanja, saj večja stopnja predstavljivosti poveča tudi tveganje za škodljivi učinek v smislu zmanjšanja občutljivosti za nasilje in oponašanja takega vedenja.

Nasilne programske vsebine promovirajo nasilno vedenje in pri vseh starostnih skupinah otrok in mladoletnih povzročajo zmanjšanje občutljivosti za nasilje.

Pornografija

6. člen

(subjektivna in objektivna opredelitev pojma pornografija)

Pojem »pornografija« in subjektivno razumevanje tega pojma sta odvisna od družbenih in kulturnih dejavnikov, zato je pojem »pornografija« treba razumeti na način, kot ga doživljamo skladno z načinom življenja, moralo ter veljavnimi družbenimi vrednotami, ki so splošno sprejete v Republiki Sloveniji.

Pojem »pornografija« objektivno opredeljujejo naslednja merila:

  • pornografski žanr vključno s podžanri;
  • splošne vsebinske značilnosti, ki se manifestirajo v prikazovanju nedvoumno seksualnega vedenja realnih ali realističnih akterjev in akterk;
  • zunanja merila (izvor produkcije in komercialni namen produkcije).

RTV Slovenija kot izdajatelj medijev posebno pozornost posveča skrbi, da ne bo prikazovala pornografije, ki je v tem kontekstu žaljiva in ima človeško ponižujoč učinek.

V programih RTV Slovenija torej ne sme biti prikazovane pornografije, ki prispeva k spolni diskriminaciji ter otrokom ter mladoletnim osebam predstavlja podobe družbene neenakosti spolov kot normo. Pornografske vsebine, ki so v tem smislu najbolj izpostavljene, poleg nasilne pornografije vključujejo tudi pornografijo z neprostovoljno spolnostjo. Neprostovoljna spolnost je prepoznavna po prikazih grobega obravnavanja in groženj, nadaljevanja spolnosti tudi po trenutku ko to druga oseba zavrne, in seksualnosti z osebo, ki je bila v ta namen alkoholizirana ali prepričana oz. prisiljena v spolni odnos ali v uporabo opojnih substanc.

7. člen

(seksualne programske vsebine ter razmejitev med seksualnimi in pornografskimi vsebinami)

Seksualne programske vsebine:

  • oddaje in druga avdiovizualna dela, predvajana po medijih ter prizori s človeško seksualnostjo prikazano na način, ki otrokom in mladoletnim v vsakdanjem življenju ni enostavno dostopen.

Prikazovanje prostovoljne in nediskriminatorne seksualnosti samo po sebi ni pojmovano kot načeloma potencialno škodljivo za fizični, psihični in moralni razvoj otrok in mladoletnih. Kljub temu je potrebno upoštevati, da so otroci do dvanajstega leta starosti običajno v zadregi, če vidijo prikaze seksualnosti skupaj s starši ali drugimi odraslimi. Otroci do dvanajstega leta prikaze seksualnosti pogosto napačno razumejo kot obliko nasilja in zato v njih vzbujajo tesnobo. Za otroke, starejše od dvanajstih let oz. mladoletnika pa seksualne programske vsebine pogosto pomenijo najbolj pogost način seznanjanja s spolnostjo, kar pa se odraža v nestvarni podobi o njej. Posebej je treba poudariti, da programske vsebine, ki prikazujejo seksualnost, praviloma opuščajo priložnost za informiranje in ozaveščeno prikazovanje spolnosti.

Pri presoji ustreznosti programskih vsebin, ki vključujejo seksualnost je potrebno upoštevati, da se prizori v pornografskih filmih razlikujejo od seksualnih prizorov v drugih oddajah in avdiovizualnih delih, ki se predvajajo po medijih – največ po televiziji. Razlika je tako v kontekstu prizorov, značilnem za žanr, kot v sami postavitvi prizorov, vključujoči pojavnosti akterk in akterjev ter njihovo razmerje.

8. člen

(pornografija)

Zajema pornografski šik, pornoromanco in druge dominantne pornografske žanrske oblike z značilnimi ponižujočimi prikazi pornografske spolnosti, ki vključujejo neenako razmerje moči z vidika spola, rasne, nacionalne in etične pripadnosti, spolne usmerjenosti, družbenega sloja in delovnih, starostnih ali drugih razmerij. Pornografija opredeljuje tudi značilno obravnavanje telesnosti, ki neuravnoteženo po eni strani poudarja in povzdiguje anatomske značilnosti in na ta način vzpostavlja stereotipno in hierarhično razmerje med seksualnimi vlogami.

Pornografija, v kateri prevladuje nasilje, je strokovno poimenovana z izrazom nasilna pornografija. V primeru ko pornografija vključuje prizore s splošno prepoznavnimi oblikami nasilja, se imenuje neprostovoljna pornografija. Neprostovoljna pornografija se v nekaterih klasičnih opredelitvah pornografskih žanrov pojavi tudi v registru tako imenovane mehke pornografije.

9.člen

(posebne izrazne oblike pornografije)

Kot prizore pornografske seksualnosti je treba obravnavati tudi vse oglaševalske, zabavne, dokumentarne in resničnostne oddaje, ki vključujejo prikaze komercializirane seksualnosti kot npr.:

  • oglasi za vroče telefone;
  • »dokumentarni« posnetki predstav v nočnih klubih;
  • prikazovanje klasičnega prostituiranja

Predvajanje navedenih vsebin se obravnava na enak način kot predvajanje pornografije, razen v primeru kadar so pornografski prizori predstavljeni v ustrezni družbeno kritični luči.

II. DEL

DEJAVNIKI OBLIKOVANJA IN UREJANJA TELEVIZIJSKEGA PROGRAMA


10. člen

(programske vsebine, ki jih v medijih RTV Slovenija ni dovoljeno predvajati)

Programske vsebine, ki jih v medijih RTV Slovenija ni dovoljeno predvajati so programske vsebine, ki bi lahko resno škodovale psihičnemu, fizičnemu ali moralnemu razvoju otrok in drugih oseb mlajših od osemnajst let.

Zlasti je prepovedano prikazovati pedofilski in nekrofilski material, pornografijo s prizori sodomije, sado – mazohistično pornografijo in drugih oblik pornografije, ki vključuje prikaze spolnih dejanj z uporabo takoj prepoznavnega in grobega nasilja kot sledi:

  • vsebine, ki vključujejo ali izpostavljajo pretirano nasilje;
  • vsebine, ki vključujejo pornografijo vključujoč vse pornografski podžanre;
  • vsebine ki povezujejo pornografijo in nasilje;

Vsebine in prejšnjega odstavka tega člena v medijih RTV Slovenija ne smejo biti predvajane.

11. člen

(programske vsebine, ki jih je v medijih RTV Slovenija dovoljeno predvajati le pod določenimi pogoji)

Programske vsebine, ki jih je v medijih RTV Slovenija dovoljeno predvajati le pod določenimi pogoji so programske vsebine, ki načeloma škodujejo psihičnemu, fizičnemu in moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov mlajših od osemnajst let in sicer zlasti:

  • nasilne programske vsebine, ki vsebujejo prizore s fizičnim, besednim ali drugim psihičnim nasiljem ali samodestruktivnim vedenjem;
  • prikazovanje strahu;
  • uporaba diskriminatornega pogovornega jezika;
  • nevarno obnašanje;
  • zloraba alkohola in mehkih drog;
  • prikazovanje uporabe težkih (trdih) drog, ter okultnih praks ter močno preklinjanje.

V okviru navedenih opisov pojmujemo nasilje v najširšem pomenu te besede kar pomeni, da vanj vključujemo vsako prikazovanje vedenja, ki na kakršenkoli način oškoduje ali poškoduje drugo osebo ali drugo živo bitje ali pa samega akterja ali akterko.

V vseh medijih RTV Slovenija je v dopoldanskem, popoldanskem in večernem času prikazovanje vsebin opisanih v tem členu prepovedano.

V tem členu opisane potencialno škodljive vsebine je v medijih RTV Slovenija dovoljeno prikazovati v okvirih »časovne zaščite«.

RTV Slovenija v programih svojih medijev uveljavlja dva časovna praga in s tem dva časovna intervala v katerih so lahko predvajane posamezne vrste potencialno škodljivih vsebin:

  • med 21. uro in 5. uro: vsebine, ki niso primerne za otroke mlajše od 12 let ter vsebine, ki niso primerne za otroke mlajše od 15 let.
  • med 24. uro in 5 uro: vsebine, ki niso primerne za mlajše od 18 let.

12. člen

(načrtovanje sporeda)

Glede programskih vsebin, ki so lahko na sporedu brez zakonskih omejitev je RTV Slovenija v svojih programih dolžna skrbno pretehtati odločitev o prikazovanju programskih vsebin glede na dodatno morebitno škodo, ki bi jo takšne programske vsebine lahko povzročile otrokom, ki so posebno občutljiva kategorija uporabnikov javnega medija.

Poleg uvedbe časovnega varovala je RTV Slovenija v svojih medijih dolžna pazljivo načrtovati spored tudi v času neposredno po 21. uri, kar še zlasti velja za obdobja ko otroci zaradi šolskih počitnic ali dela prostih dni v večji meri spremljajo televizijski program. Povsem sprejemljivo je, da v opisanem času, ko otroci v večji meri gledajo televizijo - programske vsebine, namenjene predvsem njim, trajajo tudi do 21. ure ali celo dlje. Nenaden prehod na opazno močnejše »torej trše« vsebine lahko pri njih povzroči tesnobo, zato mora RTV Slovenija zagotoviti, da bo v času počitnic ali dela prostih dneh prehod na »trše vsebine« opravljen šele v času po 22 uri.

Program RTV Slovenija mora biti skozi celotno koledarsko leto primeren tako z vidika dejavnikov za označevanje (opredelitev programskih vsebin, ki lahko škodujejo razvoju otrok in mladoletnih, časovna in tehnična zaščita, starostna omejitev in uporaba simbolov) kot tudi z drugih vidikov med katerimi so:

  • druge značilnosti programske vsebine;
  • pričakovano število otrok in mladoletnih pred ekranom, pri čemer je treba upoštevati šolski urnik, vikende in počitnice;
  • pričakovanja gledalk in gledalcev v zvezi s programskim sporedom glede na dan in čas predvajanja.

Poleg priporočil v zvezi z zaščito otrok in mladoletnikov, ki se tičejo predvajanja, je RTV Slovenija v svojih programih dolžna dosledno upoštevati splošno programsko usmeritev - da osebe pod osemnajstim letom starosti ne smejo biti izpostavljene pretiranemu nasilju nasilju ali seksualnosti z elementi pornografije med spremljanjem RTV programa, ne glede na morebitno privolitev staršev ali skrbnika.

RTV Slovenija je v svojih programih dolžna zagotoviti časovno postopnost uvajanja programskih vsebin, ki bi lahko škodovale otrokom in mladoletnim v programski spored: za prehod k vsebinam, namenjenim starejšim otrokom ali mladoletnim, ali vsebinam, ki so primerne samo za odrasle osebe, naj se upošteva postopnost, to pomeni naj prikazovanje medijskih vsebin glede na njihovo primernost za določeno starost ne sme slediti takoj po uri, določeni za časovno zaščito.

RTV Slovenija je v svojih programih dolžna posebno pozornost nameniti prikazovanju stvarnih nasilnih oz. seksualnih dejanj, kateri žrtve oz. priče ali storilci so otroci. RTV Slovenija mora dosledno zagotoviti, da ostane nerazkrita identiteta otrok, vpletenih na navedene načine v nasilne ali pa tudi nenasilne seksualne zločine.

RTV Slovenija mora v posredovanih programskih vsebinah informativne, zabavne oz. resničnostne ali pa zabavno dokumentarne narave, ki so sicer primerne za predvajanje pred uro časovne zaščite za določeno starost posebno pozornost posvetiti dejstvu, da takšne programske vsebine ne smejo vključevati prizorov, ki brez komentarja staršev ali druge odgovorne osebe utegnejo povzročiti tesnobna občutja pri otrocih in mladoletnih. RTV Slovenija mora posebno pozornost posvetiti tudi ločitvam glede terminskega prikazovanja nekaterih komercialnih oddaj, ki bi lahko tudi v (pojmovanem normalnem kontekstu) prikazovale različna nasilna dejanja nad duševnostjo in telesom (na primer realistični prizori kirurških posegov, zlasti pri lepotnih operacijah, zlorabe nastopajočih v zabavnih pogovornih oddajah in resničnostnih tekmovanjih).

RTV Slovenija je dolžna pri klasifikaciji programskih vsebin smiselno upoštevati tudi produkcijski način. Pri časovnem umeščanju oddaj v spored je namreč pomembno, ali je bila oddaja posneta v naprej ali pa se snema v živo in so možni potencialno škodljivi prizori, ki jih več ni mogoče preprečiti z uredniškim posredovanjem.

Čeprav je primernost oddaj in drugih predvajanih del treba presojati predvsem glede na prizore nasilja v širšem pomenu besede, ter spolnosti in pornografije, pa je RTV Slovenija programske vsebine zavezana obravnavati tako posamezno kot glede na celoten kontekst. RTV Slovenija je zavezana dosledno upoštevati t.i. dvojno perspektivo, kar pomeni, da je razumevanje prizorov nasilja in spolnosti odvisno od konteksta (na primer bojevit prizor v umetniškem filmu, ki kritično obravnava kriminal, ima drugačen smisel kot prizor pretepa v resničnostnem šovu). Ob uporabi televizije z daljinskim preklapljanjem televizijskih kanalov je mogoče, da oddaja izgubi tako imenovan dodaten pomen. To je pomembno vodilo predvsem pri načrtovanju sporeda v dnevnih in zgodnjih večernih urah, ko so pred ekranom tudi mlajši otroci. Večja stopnja realizma in prikaza (resnost zlorabe ali poškodbe) pomenita več možnosti za škodljivo učinkovanje. K škodljivemu učinkovanju pa bi prispevala tudi takšna karakterizacija storilca nasilnega dejanja, ki bi vzbujala simpatijo oz. nekaznovanost za nasilje oz. celo pohvalo.

III. DEL

OPIS IN DOLOČITEV USTREZNEGA OZNAČEVANJA ZA POSAMEZNE STAROSTNE SKUPINE

13. člen

(starostne skupine)

Ker je sposobnost zaznavanja različnih starostnih skupin različna, je RTV Slovenija zavezana k upoštevanju in ločevanju štirih starostnih skupin. Te so opredeljene v povezavi s sprejemljivostjo potencialno škodljivih programskih vsebin za populacijo določenih starosti:

  • potencialno škodljive programske vsebine, pri katerih je v primeru, da otroci še niso dopolnili dvanajst let, zaželjeno vodstvo staršev ali skrbniških oseb: VS
  • potencialno škodljive programske vsebine, sprejemljive za otroke in mladostnike od 12 leta starosti naprej: številka 12 plus
  • potencialno škodljive programske vsebine, sprejemljive za otroke in mladostnike od 15 leta starosti naprej: 15 plus
  • potencialno škodljive programske vsebine, sprejemljive za osebe od 18 leta starosti naprej: 18 plus

14. člen

(programske vsebine, ki so lahko predvajane pred 19:00 uro)

Programske vsebine, ki so primerne ali celo namenjene najmlajšim in otrokom do šestega leta starosti naj bodo na programu zgodaj (do 19. ure), vendar pod pogojem, če so te oz. druge vsebine sprejemljive za majhne otroke kar pomeni, da ne smejo vključevati posameznih prizorov, ki bi pri otrocih vzbujali tesnobo ali strah.

RTV Slovenija se je v svojih programih v času pred 19. uro dolžna povsem izogibati prizorov grobega fizičnega ali psihičnega nasilja ter seksualnosti, diskriminacije in zlorab škodljivih in drugih substanc ter nevarnega vedenja.

Dnevno informativne oddaje so glede uporabe simbolov izjema, a tudi v tem primeru nazorni prikazi nasilja in strahu oz. groze v zgodnjih terminih (torej pred 19:00 uro niso sprejemljivi).

15. člen

(programske vsebine, ki morajo biti predvajane po 19:00 uri)

V kolikor bi posamezna oddaja vključevala prizore, ki bi morda lahko pri otrocih vzbujali tesnobo ali strah, mora biti oddaja oz. drugo avdiovizualno delo ne glede na zvrst označena s simbolom VS (vodstvo staršev ali skrbniških oseb). Takšne oddaje naj RTV Slovenija ne predvaja v dopoldanskem času ali popoldanskem času pred 19:00 uro.

Dnevno informativne oddaje so glede uporabe simbolov izjema, a tudi v tem primeru nazorni prikazi nasilja in strahu oz. groze v terminih pred 21. uro niso zaželjeni.

16. člen

(programske vsebine, ki morajo biti označene s simbolom)

Označevanje s simbolom je zaveza RTV Slovenija, ki velja 24 ur dnevno.

RTV Slovenija se je dolžna v kar največji meri izogibati predvajanju označenih oddaj v času pred 19:00 uro.

Označevanje s simbolom vodstvo staršev ali skrbniških oseb – VS:

Pri označevanju programskih vsebin s simbolom VS se je treba posvetiti zlasti psihologiji manjših otrok. Priporočilo staršem ob spremljanju televizije pa velja tudi za večje otroke.

RTV Slovenija je zavezana v svojih programih opozarjati na odgovornost staršev za nadzor otrok pri gledanju televizije in hkrati poskrbeti za učinkovito promocijo označevanja v javnih medijih.

Otroci, ki za morebitno spremljanje določenih programskih vsebin potrebujejo vodstvo staršev oz. skrbniških oseb so predvsem majhni otroci do šestega leta, ki po znanstvenih dognanjih ne ločijo ustrezno med medijskimi uprizarjanji stvarnosti in fantazije.

Otroci do šestega leta običajnih otroških risank in animiranih filmov sicer ne jemljejo resno, vendar pa jih preplašijo grozljive in nasilne vsebine v animiranih filmih za starejše otroke in mladoletne. V primeru da vsebine vključujejo nasilje in strah, je takšne medijske vsebine smotrno uvrstiti na spored v času, ko je manj verjetnosti za prisotnost zelo majhnih otrok (torej otrok do šestega leta).

Pri prikazu simbola za označevanje programskih vsebin, ki priporoča vodstvo staršem oz. skrbnic in skrbnikov se v skladu s strokovnimi dognanji svetuje posebna pazljivost pri celotni ciljni skupini otrok, ki imajo manj kot deset let. Gre namreč za otroško dobo velike občutljivosti predvsem za nasilne vsebine.

Otroci starejši od deset do dvanajst let pridobivajo na sposobnosti abstraktnega mišljenja, vendar se je pri tej starostni skupini kljub temu nujno izogniti programskih vsebinam z realističnimi prikazi psihičnega in fizičnega nasilja, strahu, seksualnosti, diskriminacije, rabe škodljivih substanc in nevarnega vedenja.

Programske vsebine, ki so namenjene otrokom do 12. leta starosti, naj bodo na programu do 21. ure. V kolikor programske vsebine, ki so sprejemljive tudi za otroke do 12. leta starosti, vključujejo posamezne grozljive, fizično ali psihično nasilne prizore ali prizore nevarnega vedenja, naj bodo, ne glede na zvrst (z izjemo dnevno informativnih oddaj), označene s simbolom, ki priporoča vodstvo staršev ali skrbniških oseb (VS). Takšnih vsebin RTV Slovenija ne sme predvajati v dopoldanskem času.

RTV Slovenija je dolžna zagotoviti da se vse programske vsebine z razvidnimi prizori seksualnosti ali pornografske seksualnosti, z grobim ali realnim nasiljem (na primer v pogovornih in resničnostnih oddajah), nevarnim vedenjem, diskriminacijo, uporabo trdih drog (četudi v kritičnem kontekstu) ali zlorabo mehkih drog in alkohola predvajajo izključno po 21. uri. Takšne oddaje morajo biti označene vsaj z VS ali (odvisno od vsebine) tudi s strožjim merilom opozorila (npr. 12 plus, 15 plus).

Starostna meja do 12 let je izbrana glede na izkazano skrb staršev oz. odgovornih za otroke v obdobju zgodnje adolescence.

Označevanje s simbolom 12 plus

Večji otroci s priporočenim omejenim dostopom do potencialno škodljivih programskih vsebin so otroci nad starostjo dvanajst let. Takšni otroci se skozi mediji radi seznanijo s svetom odraslih. Na ta način se naučijo vzorcev vsakdanjega vedenja in obvladovanja situacij. Močno se identificirajo s prikazi realnih oseb ali realističnimi liki. Ob tem otroci nad starostjo dvanajst let pogosto idealizirajo psihološke in socialne karakteristike, kar utegne imeti škodljive posledice zlasti v povezavi z nasilnimi vsebinami in pornografijo.

Programske vsebine, ki so namenjene otrokom nad dvanajst let starosti, se običajno predvajajo tudi po 21. uri vendar jih mora RTV Slovenija na spored umestiti tako, da se ne končajo v najkasnejših večernih urah. V kolikor te ali druge za otroke nad dvanajst let starosti primerne vsebine vključujejo tudi posamezne grozljive, fizično ali psihično nasilne oz. poudarjene seksualne prizore ali prizore nevarnega in diskriminatornega vedenja, naj bodo ne glede na zvrst (z izjemo dnevno informativnih oddaj), označene s simbolom za priporočen starostni prag (12 plus), take vsebine naj se ne predvajajo pred 21. uro. Če gre za vsebine, ki vključujejo posamezne namige na spolnost ali prizor, v katerem je spolno dejanje manj razvidno, označevanje ni potrebno. Če gre za prizore z uporabo drog in alkohola, naj bodo prikazani v kritičnem kontekstu. Enako velja za diskriminatorno vedenje. Pri izbiri vseh vsebin z nasiljem naj se upošteva, da je lahko predstavljivo, resno nasilje, ki vodi v težke poškodbe, stvar, ki jo tudi odrasli pogosto le s težavo spremljajo, zato ni primerno za to starostno skupino.

Označevanje s simbolom 15 plus

Mladoletni s priporočenim omejenim dostopom do potencialno škodljivih programskih vsebin so mladoletni nad starostjo petnajst let. Mladoletni nad starostjo petnajst let so še bolj kot otroci dovzetni za medijsko povzdigovanje nasilja, vključujoče oblike nevarnega vedenja, diskriminacijo, pornografsko seksualnost in strašenje.

Nekritičen in sprejemljiv odnos do nasilnih programskih vsebin je vzrok, da želijo mladoletni premagati tesnobo in odpor, ob tem pa pogosto precenjujejo svoje zmožnosti. Zato je toliko bolj pomembno, da so na primer žanrski filmi, ki vključujejo veliko nasilja, kot so na primer grozljivke ali nekatere kriminalke in filmi o zločinih primerno označeni, mladoletni se tako naučijo sprejemati odgovornost za svojo izbiro ali pa se predhodno pogovorijo o potencialno škodljivih vsebinah. Enako pravilo velja za resničnostne, zabavno dokumentarne, komercialne in oddaje, ki promovirajo nevarno vedenje, prikrito ali odkrito nasilje v povezavi s spolnostjo, nestvaren odnos do seksualnosti in različne oblike diskriminacije.

Programske vsebine, ki so narejene za mladoletne nad petnajst let starosti, se običajno uvrščajo na program tudi v kasnejših večernih urah. V kolikor programske vsebine, ki so načeloma primerne za mladoletne nad petnajst let starosti vključujejo zelo grozljive scene, več fizično ali psihično nasilnih prizorov, poudarjajo seksualnost oz. uprizarjajo izjemno nevarno ali diskriminatorno vedenje ali zlorabo drog in alkohola, naj bodo ne glede na zvrst (z izjemo dnevno informativnih oddaj) označene s simbolom za priporočen starostni prag (15 plus). Takšne vsebine naj se ne predvajajo pred 21. uro. Upoštevati je treba tudi da so zanje praviloma primerne kasnejše večerne ure. To še posebno velja za resničnostne oddaje, grozljivke in nasilne kriminalne žanre ter umetniške filme, ki vključujejo več prizorov alkoholizma, seksualnosti, nasilništva, kriminala, narkomanije in diskriminacije. Prizori nasilja, ki tematizirajo tudi neprostovoljno spolnost, so sprejemljivi le v kontekstu, ki vzpostavlja kritično distanco do pojava.

Označevanje s simbolom 18 plus

Programske vsebine, ki so primerne samo za osebe nad osemnajstim letom starosti, naj se umestijo na spored samo v poznih večernih in nočnih urah, med 24. in 5. uro, oz. naj bodo ustrezno označene s simbolom za priporočen starostni prag (18 plus). Med takšne programske vsebine sodijo žanrski filmi z mnogo nasilja ter grozljivih prizorov ter resničnostne oddaje ter umetniški filmi, ki tematizirajo alkoholizem, seksualnost, nasilništvo, kriminal, narkomanijo in diskriminacijo. RTV Slovenija je na enak način dolžan obravnavati tudi predvajanje reportaž, dokumentarnih filmov in resničnostnih šovov, v kolikor vključujejo prikaze izjemno zgroženih ljudi in resno pohabljenih teles ob strašljivih zvočnih učinkih.

RTV Slovenija pa glede na zakonsko določilo lahko samo v nočnih urah predvaja avdiovizualne zvrsti (vključno z oglasi), v katerih prevladujejo prizori seksualnosti in nasilja in ne sodijo med programske vsebine, ki so prepovedane, ker pa bi lahko zelo škodovale psihičnemu, fizičnemu ali moralnemu razvoju otrok ali mladoletnikov. Omejitev predvajanja na nočni čas zajema predvajanje tako imenovanega porno šika (erotike) in umetniških filmov ter produkcijsko kakovostnih nadaljevank ali resničnostnih oddaj s prevladujočim nasiljem in spolnostjo med 24. in 5. uro zjutraj, pri čemer je nujna ustrezna oznaka (18 plus). V primeru, ko gre za upoštevanje časovnih omejitev med 24. in 5. uro zjutraj, je pod pogoji takšne omejitve RTV Sloveniji v svojih medijih dopuščeno tudi predvajanje močnejših vsebin s prostovoljno pornografsko seksualnostjo, na primer porno romance in pornografskih filmov »filmi za odrasle«. Nasilne pornografske vsebine in pornografski prizori neprostovoljne spolnosti niso primerni kljub časovni zaščiti, saj ta ne pomeni povsem zanesljivega varovala. Ob tem je treba upoštevati, da gre v Sloveniji za družbeno in kulturno okolje, ki se je začelo pornografizirati šele v obdobju tranzicije in zato ni ustrezno pripravljeno niti s strokovnega niti s strateškega in etičnega vidika. Označevanje (18 plus)

Pritožbe gledalcev in poslušalcev

17. člen

(pritožba)

Vsakdo ima pravico podati predlog, sugestijo, kritiko, pritožbo (v nadaljevanju: pritožba) v zvezi z izvajanjem določb tega navodila.

Vsak vlagatelj pritožbe, ki bo navedel ustrezne podatke o naslovu kamor naj bo posredovan odgovor, bo v roku 30 dni prejel pisni odgovor na pritožbo.

O utemeljenosti pritožbenih navedb bo odločal organ iz 13. člena Statuta RTV Slovenija.

Vsaka pritožba mora biti s strani RTV Slovenija obravnavana kompleksno, torej z vseh vidikov, na katere opozarja oseba, ki se pritožuje, v kolikor so zaobjeti v 84. členu Zakona o medijih in v pričujočih pravilih.

Obravnava pritožb, ki ne vključuje celovitega razumevanja 84. člena Zakona o medijih in pričujočih pravil, je vsebinsko pomanjkljiva.

V kolikor RTV Slovenija pritožbe zaradi vsebinskih pomanjkljivosti ne more celovito obravnavati, RTV Slovenija pošlje predlagatelju poziv za dopolnitev skupaj z navodilom glede česa in kako je treba vlogo popraviti oz. dopolniti.

Pravila za odločanje o utemeljenosti pritožb so oprta na pravila, ki urejajo poslovanje organa iz 13. člena statuta RTV Slovenija.

O pritožbi mora biti odločeno v roku 30 dni od prejema pritožbe. Odločitev mora vsebovati tudi pojasnilo glede ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z očitano kršitvijo. Ugotovitev odločilnega dejanskega stanja pa mora vsebovati vsebinsko in moralno merilo.

18. člen

(statistično – analitična obdelava pritožb)

Organ iz 13. člena Statuta RTV Slovenija pripravi analizo prejetih pritožb v posameznem koledarskem četrtletju.

Analiza pritožb in odgovorov mora biti obravnavana v okviru poročila Programskemu svetu RTV Slovenija v treh intervalih v koledarskem letu (načeloma ob koncu koledarskega četrtletja), tako da lahko rezultati vplivajo na izbor programskih vsebin in njihovo umeščanje na spored.

Prehodne in končne določbe:

19. člen

(promocija pravil o označevanju programskih vsebin)

Promocija pravil o označevanju programskih vsebin bo potekala na medijih katerih izdajatelj je RTV Slovenija.

Ta pravilnik je objavljen in brez omejitev dosegljiv tudi na spletni strani RTV Slovenija.

20. člen

(veljavnost navodila)

To navodilo stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme generalni direktor RTV Slovenija.


Generalni direktor RTV Slovenija

Anton Guzej, l. r.

Ljubljana, 8. 1. 2007