Dvanajst delov radijske igre se bo v radijskem etru predvajalo vsako aprilsko nedeljo od 7. do 28. aprila 2024, otroci pa bodo v eni epizodi lahko prisluhnili trem zgodbam.
Vsebina in struktura
Ljudmila, upokojena učiteljica šivanja in izjemno nenavadna gospa, se s kovčekmobilom in papigo Aro Bello odpravi na potovanje, polno zabavnih dogodivščin. Brez zavor, dvakrat preveč in pol premalo, pripotuje v nenavaden kiosk, nadaljuje pot skozi gozd, ugotovi, da kdor le molči, lahko znori, se nauči plavati in vzljubi morje in se na koncu vrne k svojemu prijatelju gospodu Blazniku. Ugotovi torej, da je življenje piknik. Samosvoje, tokrat slušno popotovanje skozi letne čase, od jeseni do jeseni, od prvega šolskega dne do prvega šolskega dne.
1. del – 7. 4. – Prolog, Kovčekmobil, Brez Zavor
2. del – 14. 4. – Dvakrat preveč in pol premalo, Pozabnik, Kdor le molči, lahko znori
3. del – 21. 4. – Ivan grozni, Medalja za pogum, Po morju plava kit
4. del – 28. 4. – Heja bumbarasa, Plastik fantastik, Stara prijatelja
Izhodišča
Omnibus dvanajst zgodb ali prolog in enajst zgodb pri bralcih že zelo dobro sprejete knjižne izdaje zgodb Maše Ogrizek Gospa s klobukom, Mladinska knjiga založba, 2017, je v slušnem mediju deljen na štiri dele za predvajanje v radijskem etru.
V zgodbah se zvrsti 20 likov in papiga, a se je režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič odločil, da bo poslušalec odkrival zgode in nezgode naslovne junakinje, ki jo polnokrvno interpretira Marijana Brecelj, le skozi njen glas in glas Pripovedovalca v razgibani interpretaciji Matije Rozmana. Ta ob osnovni pripovedni naraciji izriše odtenke tudi vseh preostalih likov.
Skupaj s tonskim mojstrom Urbanom Grudnom je Markovčič zato zasnoval poseben princip, t. i. »pop up« slušno igro, enako kot tridimenzionalne knjige, v kateri je premi govor posameznih likov, ki so le interpretativno obarvani, umeščen v dogajalne prostore in tako akustično izstopa iz osnovne pripovedne linije. S takšno zvočno razplastitvijo je vzpostavljena implicitna dinamika enovite, linearne pripovedi in (po)ustvarjena njena dramska plastičnost.
Odnos glavne junakinje, torej Ljudmile, do pripovedovalca ali do dogajanja poteka enkrat kot komentar, drugič kot dialog, tretjič kot notranji monolog. Akustike prostorov in učinkov po večini ostajajo na ravni znaka, razpoloženja ali samo vzporedne informacije.
Gre za obogateno pripovedovanje pravljic, ki tokrat uporablja vsa radiofonska sredstva, a jih podreja izrazito narativni strukturi.
Pristopi
Razpoloženje slušne igre, ki jo ustvarja in podčrtuje tudi izvirna glasba Gregorja Strniše, sledi osnovnemu duhu zgodbe, ki nekoliko z nostalgijo zre v preteklost. Zgodbe Maše Ogrizek namreč posredno in nevsiljivo nizajo reference na polpreteklo zgodovino – denimo Bagatov šivalni stroj Slavica, ki tokrat postane kovčekmobil, kiosk K67 Saše Mächtiga, v katerem tako rekoč prebiva Ljudmilin prijatelj Blaznik, ali pa referenca na poletja v eni od otroških kolonij, v kateri Ljudmila vzljubi morje. Za starejše poslušalce je tako igra polna nostalgije, mlada ušesa pa bodo prek nje spoznavala tudi že zdavnaj pozabljene analogne zvoke.
Ker generacija alfa, ki ji je igra tudi namenjena, zares ne posluša več osredotočeno oziroma takšne veščine (še) ni razvila, je Gospa s klobukom lahko kompleksen, a ne prezahteven vstop v slušni svet skupnega poslušanja s starši ali drugimi odraslimi. Svojevrsten priročnik torej za slušno opismenjevanje novih generacij poslušalcev.
Modularna struktura posameznih delov, ki bodo ob koncu predvajanja nadaljevanke v linearnem programu na voljo tudi v spletni različici na RTV Živ Žav v razdelku Radijska igra za otroke, pa bo s krajšimi formati omogočala tudi poslušanje posameznih zgodb na zahtevo. Vsaka zgodba je namreč zaključena dogodivščina naše gospe s klobukom.
Sicer pa radijska nadaljevanka ohranja vse radiofonske pristope, ki jih pozna radijska igra kot zvrst, a vendarle ostaja pripovedovanje v svoji izvorni obliki. Nadaljuje torej tradicijo umetniških pripovedi za otroke v slušni obliki, ki jih pri nas že poznamo iz preteklosti, na tem področju pa imamo tudi močno tradicijo.
