Med 6. in 17. aprilom 2020 boste lahko spremljali, kako v naravi poteka življenje in sicer v oddaji Biotopi (Življenje na travniku, Tujerodne vrste v gozdovih, Glive), z Andrejem Dobleharjem se boste povzpeli na Kulturne vrhove (Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini, Kostanjevica nad Novo Gorico, Žeželj nad Vinico), spoznali boste neprecenljivo geološko dediščino Geoparka Karavanke, prisluhnili zgodbi projekta LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve (Gozd in podnebne spremembe), ter v dveh delih Naveze raziskali položaj žensk v alpinizmu (Odločne, močne in vztrajne, Postala bom alpinistka).

Vabimo vas, da se nam od ponedeljka do petka ob 17. 50 pridružite na TV SLO 1!

BIOTOPI

Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline.

Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v trôpih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi.

Biotopi nastajajo v Izobraževalnem programu Televizije Slovenija že dobro desetletje. Ekipo, ki spremlja življenje v naravi, sestavljajo režiserka Aleksandra Vokač, direktor fotografije Bernard Perme in scenaristka Ana Dular Radovan. Skupaj s strokovnjaki in znanstveniki s področij biologije, ekologije, naravovarstva, botanike odkrivajo, kakšna življenjska okolja najdemo v Sloveniji.

Življenje na travniku, 6. april 2020 (ponovitev)

Življenje na travniku
Življenje na travniku

Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.

Tujerodne vrste v gozdovih, 7. april 2020 (ponovitev)

Tujerodne vrste v gozdovih
Tujerodne vrste v gozdovih

Tako v svetu kot pri nas se v naravnih okoljih čedalje pogosteje pojavljajo bitja, ki so se razvila na popolnoma drugem koncu sveta. Rečemo jim tujerodne vrste. Nekatere med njimi so takšne, ki nepovrnljivo spreminjajo naravna okolja in povzročajo propad domačih vrst. V zadnjih nekaj letih so »napadle« tudi gozdove.

Glive, 8. april 2020 (ponovitev)

Glive
Glive

Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.

KULTURNI VRHOVI

Dokumentarna serija predstavlja dediščino povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. S tem se v oddajah vsebinsko povezujeta preteklost in aktualen trenutek. Avtor in voditelj serije je Andrej Doblehar, serija pa je nastala v Izobraževalnem programu TV Slovenija in sicer v režiji Aleša Žemlje ter Nine Blažin.

To je bil obsežen televizijski projekt, saj je v sedmih letih, med 2010 in 2016, nastalo 27 polurnih oddaj. Praviloma sem v vsakem delu predstavil en tak vrh, v nekaterih primerih pa sem vsebinsko povezal več različnih spomenikov nekega območja. Ta dokumentarna serija mi je bila kot ustvarjalcu velik izziv, saj je prva v zgodovini TV Slovenija, ki je celostno predstavila slovenske romarske cerkve, obiskali pa smo tudi nekatere kraje izza današnje državne meje. Po odzivih gledalcev je serija Kulturni vrhovi dosegla prepoznavnost, marsikdo je rekel, da ga je oddaja spodbudila k ogledu te kulturne dediščine v živo.

Andrej Doblehar, avtor in voditelj oddaj

Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini , 9. april 2020 (ponovitev)

Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini
Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini

Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.

Kostanjevica nad Novo Gorico, 10. april 2020 (ponovitev)

Kostanjevica nad Novo Gorico
Kostanjevica nad Novo Gorico

Kostanjevica nad Novo Gorico je božja pot s samostanom, ki je vedno bila del mejnega prostora med Italijo in Slovenijo. To je zaznamovalo zgodovino tega kulturnega vrha, ki je doživljal boljše in slabše čase, tudi razdejanje v prvi svetovni vojni. Za Kostanjevico že dve stoletji skrbijo patri frančiškani, v grobnici so pokopani francoski kralji Burboni, po katerih je dobila ime sorta vrtnic. Na Kostanjevici pa je deloval tudi slavist in jezikoslovec p. Stanislav Škrabec.

Žeželj nad Vinico, 11. april 2020 (ponovitev)

Žeželj nad Vinico
Žeželj nad Vinico

Slikar Matija Jama in pesnik Oton Župančič sta vsak na svoj način v svet ponesla dediščino in duha Bele Krajine. Danes Vinico in Dragatuš povezuje Župančičeva spominska pot, ki vodi tudi mimo cerkve na Žežlju. To je pomembna belokranjska božja pot in umetnostni spomenik, kjer se že stoletja zbirajo domačini in sosednji Hrvati. Božja pot je posebej zaživela v težkih časih turških vpadov, ki so prav prek Bele krajine potekali proti osrednji Sloveniji.

NARAVNI PARKI: GEOPARK KARAVANKE

Naravni parki: Geopark Karavanke Foto: SOJ RTV SLO
Naravni parki: Geopark Karavanke Foto: SOJ RTV SLO

Geopark Karavanke obsega v Slovenije deželo Koroško od Uršlje gore in Pece do Olševe in grebena Košute; pod njim se čez dolino Sel in čez visoki Ojstrc ali Obir, najvišji vrh geoparka, razširi na del Spodnje Koroške v Avstriji – na Podjunsko dolino vse do reke Drave in ob njej do Dravograda. Območje tega čezmejnega geoparka je veliko kar 1067 kvadratnih kilometrov, njegova osrednja privlačnost pa je izjemna geološka dediščina. Skrivnosti, zapisane v kamninah, spoznavamo po vsem geoparku – od ostalin ugaslih vulkanov, skozi rove bogatih rudnikov pod Peco in izjemnih kapniških jam v osrčju Obirja.
Geološka zgodovina se nam razkriva v sledeh trka med afriško in evrazijsko celinsko ploščo, v kamninah, ki so se ob tem preoblikovale, druge pa dvignile ter zrasle v gorovje – Alpe. O davnih življenjskih okoljih pričajo bogata najdišča fosilov v kamninah Pece in Ojstrca, o pogrezanju davnega površja pa plasti premoga pod Uršljo goro. Geološka podoba parka prispeva tudi k njegovi biotski in krajinski pestrosti, ki ju danes že v veliki meri sooblikuje človek. V Geoparku Karavanke in njegovih informacijskih središčih želijo obiskovalcem na vabljiv način prenesti čim več znanja in jih ob tem popeljati tudi po njegovih najzanimivejših poteh. Tu se povezujejo doživetja narave in kulture, vedenje in radovednost, raziskovanje in vse bolj sonaravno in trajnostno oblikovanje prihodnosti dežele pod Peco. S tem okvirom se je Geopark Karavanke uspešno vključil tudi med UNESCO-ve globalne geoparke.

Geopark Karavanke (tretji del), PREMIERA, 14. april 2020

Naravni parki: Geopark Karavanke Foto: SOJ RTV SLO
Naravni parki: Geopark Karavanke Foto: SOJ RTV SLO

Skozi tretji del serije Geopark Karavanke nas vodijo kolesarji. Območje parka v Sloveniji odlikujejo lepe hribovske kolesarske transverzale, v avstrijskem delu geoparka pa še posebno gosto omrežje urejenih kolesarskih poti z delom mednarodne Dravske kolesarske poti. Legendarna Peca je osrednji gorski vrh geoparka: geološko in botanično nadvse zanimiva in prevrtana z rudniškimi rovi skoraj do samega vrha, kraljuje nad Podjuno in se prek nje spogleduje z visokim Obirjem ali Ojstrcem. Med obema je geološko nadvse zanimivo območje Železne Kaple. Tu je tudi osrednje informativni središče Geoparka Karavanke. V osrčju Obirja pa so rudarji, iščoč svinčeve rudne žile, pred 150 leti naleteli na kraške jame. Šele dobrih sto let zatem so te male, a prelestne dvorane bile odprte obiskovalcem. Izpod gora nas popelje reka Drava in sledeč ji poiščejo kolesarji še en zaklad geoparka – svetovno znani mineral dravit.

Snemanje serije Geopark Karavanke je bilo kar velik izziv, saj je območje geoparka polno izjemnih naravnih zanimivosti, od podzemnih do visokogorskih. Prav za 3. del smo dobesedno lovili pravi čas cvetenja visokogorske flore na Smrekovcu, Peci in Obirju in obenem kot na tomboli tudi vreme za panorame in poglede, brez katerih ni mogoče dobro predstaviti takega območja. Izjemno dobro smo sodelovali s sodelavci Geoparka Karavanke in Zavoda RS za varstvo narave ter s strokovnjaki s posebnih področij geologije, ki so nas usmerjali na najzanimivejše lokacije, nam pomagali strokovno in v ocenjevanju možnosti za primerno vreme. Obisk in raziskovanje Geoparka Karavanke bi priporočila vsem, ki želijo polno uživati čudesa narave in se morda o njih tudi poglobljeno poučiti.

Aleša Valič, scenaristka

GOZD IN PODNEBNE SPREMEMBE - PREMIERA, 15. april 2020

Gozd in podnebne spremembe Foto: SOJ RTV SLO
Gozd in podnebne spremembe Foto: SOJ RTV SLO

Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.

V Izobraževalnem programu že dolgo uspešno sodelujemo z gozdarsko stroko pri pripravi dokumentarno izobraževalnih filmov. Tokrat pa smo dobili priložnost, da pripravimo v okviru projekta LIFEGENMON vsebinsko zelo aktualen film o slovenskem gozdu, ki ga že krepko prizadevajo spremembe podnebnih razmer. Za snemanja smo obiskali prizorišča ujm, ki so dobesedno pometle z gozdom. To je bilo pretresljivo videti, zato upam, da bodo sporočila in strokovna spoznanja stroke, ki se že dalj časa ukvarja z raziskavami in možnostmi, kako slovenske gozdove čim bolje pripraviti na spremenjeno podnebje, res naletelo na plodna tla.

Aleša Valič, scenaristka

NAVEZA

Odločne, močne in vztrajne, 1. del – PREMIERA, 16. april 2020

Punce v družbi Marije Štremfelj
Punce v družbi Marije Štremfelj

Tajda, Katarina in Danaja so alpinistične navdušenke, ki jih poleg ljubezni do gora druži tudi prijateljstvo. Zaradi skupne želje po pogostejših ženskih navezah se odločijo obiskati muzej in raziskati zgodovino ženskega alpinizma, kjer spoznajo Marijo Štremfelj, ki jim svetuje pri izbiri smeri ter jih popelje skozi svojo alpinistično kariero. Vzpon jih še bolj poveže, saj se skupaj spopadajo z novimi izzivi in nepredvidljivimi zapleti.

Postala bom alpinistka, 2. del – PREMIERA, 17. april 2020

Izpitna tura Eve Dolenc
Izpitna tura Eve Dolenc

Po dolgi poti alpinističnega udejstvovanja Evo do naziva alpinistke loči le še izpitna tura. Pri pripravah ji s svojimi nasveti in izkušnjami pomaga Lidija Honzak, ki nam skupaj s Tino Di Batista in komisijo za alpinizem predstavi razvoj samega programa za alpiniste skozi zgodovino. Skozi zgodbe posameznic je začutiti, kako je položaj žensk v alpinizmu skozi leta napredoval do enakopravnosti, ki so jo deležne sedaj.

Scenarij obeh delov je ustvarila Katarina Klemenčič, režijo pa podpisuje Aleš Žemlja.

V gorah je snemanje vedno znova zanimivo. Glede na vse sodobne pripomočke lahko natančno predvidiš vremenske pogoje, a žal tudi ti vedno ne držijo. Dnevi so tako v gorah predvsem lahko bolj kratki saj se popoldne ne glede na napoved vreme ponavadi »sfiži«. Zato z ekipo kot pravi gorniki vstajamo okoli 3 ponoči, da smo ob svitu že visoko in nekako ujamemo večji del lepega vremena.

Aleš Žemlja, režiser