Foto: Adrian Pregelj RTV Slovenija
Foto: Adrian Pregelj RTV Slovenija

Prešernov dan odseva temeljne vrednote slovenske kulture in umetnosti ter nas spominja na moč besede, ki seže onkraj časovnih meja. Tudi letos bomo na programih Televizije in Radia Slovenija ter spletnem portalu rtvslo.si ponudili pester izbor vsebin, kjer bomo združevali klasično s sodobnim.

Vabimo vas, da spremljate naše programe, kjer bomo razkrivali ustvarjalnost sodobnih umetnikov in spodbujali razmišljanje o pomenu kulture in umetnosti v našem življenju.

Sreda, 7. 2. 2024, ob 19.55

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, prenos iz Cankarjevega doma
Prenos proslave na TV SLO 1, 1. programu Radia Slovenija, Programu Ars in rtvslo.si

Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar.

Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka bo Meta Česnik.

Prenos proslave na TV SLO bo prilagojen tudi za osebe z okvaro vida in sluha. Proslavo bomo zvočno opisali, zvočni opis bo dostopen na dodatnem zvočnem kanalu. Na TV Maribor bo proslava sočasno s prenosom na TV SLO 1 na voljo s tolmačem v slovenski znakovni jezik, na TTX 771 pa si gledalci in gledalci lahko vklopijo podnapise.

Četrtek, 8. 2. 2024, ob 12.00

Prenos 38. recitala Prešernove poezije
Prenos s Prešernovega trga v Ljubljani ob 12.00 na TV SLO 1
Prenos iz Ljubljane, Maribora in Nove Gorice ob 12.00 na Programu Ars

Tradicionalni dogodek v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije bo letos potekal v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru. Program Ars bo od 12.00 do 13.00 vzpostavil radijski most, stkan s Prešernovimi verzi med Ljubljano, Novo Gorico in Mariborom. TV SLO 1 pa bo poskrbela za prenos z ljubljanskega Prešernovega trga.

Preko radijskih valov in televizije bo moč slišati verze našega nikoli do konca odkritega pesnika v interpretaciji slovenskih dramskih igralcev. Recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je pred 38 leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastal je kot odgovor zoper namene nekdanjih politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže.

Recital bo v Ljubljani povezovala Lucija Grm, za režijo pa bo poskrbel Alen Jelen.

TELEVIZIJA SLOVENIJA

Največjemu slovenskemu pesniku se bodo na Televiziji Slovenija poklonili z bogatim in pestrim kulturnim programom. Ves praznični dan se bodo predvajali tudi kratki recitali Prešernovih verzov, ki jih bodo recitirali prepoznavni obrazi Televizije Slovenija. TV-programske poudarke prazničnega dneva predstavljamo v nadaljevanju.

7. februar

Ob 23.00 na TV SLO 1

Panoptikum: Javni medij kot osrednji gradnik AV-kulture v Sloveniji

V oddaji, ki jo ureja Nina Jerman, bodo govorili o slovenski AV-produkciji, o tem, zakaj smo med državami na Balkanu eni tistih, ki vanjo najmanj vlagamo, in zakaj država ne vidi potenciala, ki ga vidijo vsepovsod drugje.

8. februar

Ob 18.05 na TV SLO 1 in ob 21.05 na TV SLO 2

Prešeren v preoblekah; Raiven, Tokac, Nina Strnad, Alex Volasko, Štras (Big band RTV SLO in Tadej Tomšič)

Uglasbitve Prešernovih poezij so pred leti zelo uspešno predstavili Vlado Kreslin (O, Vrba), Aleksander Mežek (Trnovo, kraj nesrečnega imena) in nekateri drugi pevci. Tokratni televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah pa predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo in scenarij je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.

Namen oddaje je približati pomen Prešernove poezije gledalcem vseh generacij, s poudarkom na gledalcih mlajše generacije. Prav zato so ustvarjalci k sodelovanju povabili najbolj priljubljene slovenske pevce popularne glasbe. Za oddajo Prešeren v preoblekah so nove priredbe za Big band RTV Slovenija ustvarili Tadej Tomšič, Matjaž Mikuletič in Patrik Greblo.

Ob 20.05 na TV SLO 1

Prešerno, … o kulturi s portreti Prešernovih nagrajencev

Pogovorna oddaja Prešerno bo posvečena Prešernovim nagrajencem in sogovorcem, ki bodo komentirali široko področje kulture in umetnosti. Predstavili bodo portrete nagrajencev, ki so nastali v sodelovanju novinarjev Uredništva oddaj o kulturi in režiserja Boža Grlja. Z gosti v studiu se bosta pogovarjala voditelja Melita Kontrec in Matevž Brecelj. Med drugim bodo govorili o pomenu kulture za preseganje delitev, vrednosti kritike in nagrajevanja, medijih, kulturnem opismenjevanju v okviru družine, družbenem in političnem aktivizmu ter o povezavi ljudske tradicije in sodobnega ustvarjanja.

Ob 21.40 na TV SLO 1

Orkester, slovenski celovečerni film

V komični drami Orkester spremljamo razposajene člane pihalnega orkestra, ki se odpravijo na koncert v pobrateno avstrijsko mesto. Njihovo popotovanje sestavlja mozaik današnjih medčloveških odnosov.

Dogajanje v filmu opazujemo skozi probleme različnih likov - mladega voznika avtobusa, ki se trudi pridobiti zaupanje svojega starejšega kolega, tega pa je strah, da bo izgubil službo; najstnice, ki jo prizadene očetovo brezskrbno uživanje na gostovanju; skozi dogodivščine dveh članov orkestra, ki pomotoma pristaneta pri avstrijskih gostiteljih, kjer ne moreta brzdati svoje veseljaške narave in skozi zgodbo žena, ki ostanejo same v domačem kraju. Pet zgodb nazorno prikaže celotno izkušnjo gostovanja in vse posledice, ki jih nosijo njegovi udeleženci.

Ob 23.35 na TV SLO 1

Spomini: Aleš Jan, 3. del, 3/20

Spomini režiserja Aleša Jana skozi osebne zgodbe in pripovedi staršev predstavljajo kroniko slovenskega gledališča zadnjega stoletja, saj gre za že tretjo generacijo z gledališčem povezane družine Juvan-Jan.


RADIO SLOVENIJA

Val 202

8. februar

Od 10.54 do 13.00

Na Valu 202 bodo ob 8. februarju sestavili verigo kulture. Vsak od gostov, ki se bodo zvrstili pred mikrofonom, bo predlagal naslednjega sogovornika, nekoga s področja kulture in umetnosti, ki ga posebej ceni. Prvi namig bo dal baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog Henrik Neubauer, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Prvi in Ars

3. – 9. februar

V soboto, 3. februarja, začenjajo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom s ciklom pogovorov s Prešernovimi lavreati. V prvi oddaji se bodo pogovarjali z baletnikom in koreografom Henrikom Neubauerjem, sledil bo pogovor s pesnico Eriko Vouk, nato z vsemi nagrajenkami in nagrajenci Prešernovega sklada: Miljano Cunta, Nuško Drašček, Cirilom Horjakom, Saro Kern, Tomatom Koširjem in Jano Zupančič.

Že v ponedeljek, 5. februarja, bodo oddajo Ars humana (ob 14.05) posvetili vsem Prešernovim nagrajencem, v ponovitvi pa jo bodo lahko poslušalci slišali na Prvem programu Radia Slovenija 8. februarja.

Prazničen bo tudi 7. februar. V Literarni matineji bodo z gostom dr. Marijanom Dovićem pregledali vzroke, zakaj in kako je France Prešeren postal največji slovenski pesnik, kakšni so bili mehanizmi kanonizacije v ozadju, kaj je kulturni nacionalizem in kaj so kulturni svetniki, med katere se umešča tudi Prešeren. Ob 20.00 bodo tradicionalno prenašali osrednjo državno prireditev iz Cankarjevega doma v Ljubljani, na Prvem in na Arsu, v Literarnem nokturnu bo sledila poezija Miljane Cunta, Eriko Vouk in njeno ustvarjanje pa bodo predstavili v Literarnem večeru na Prvem programu 8. februarja.

7. februarja bo v terminu za kratko radijsko igro na programu Ars ob 13.05 delo Prešernovega nagrajenca Ferija Lainščka, ki jo je prejel leta 2021. Igra ima naslov Smrt sopotnica, prikazuje pa radiofonsko učinkovit dogodek, poln črnega humorja, s katerim je avtor naslikal smrt slehernega kot usodni nesporazum ali kot banalno napako na potovanju, lahko pa tudi kot prvo in drugo skupaj. Igro je zrežirala Mateja Koležnik, takrat še na začetku svoje odmevne mednarodne režijske kariere v gledališču

Na praznik, 8. februarja, se bodo na Programu Ars zbudili z glasbeno-pesniško jutranjico.
Ob 12.00 bodo vzpostavil radijski most s Prešernovimi verzi.

Četrtkove Razglede in razmisleke bodo ob 13.05 namenili Slovenski matici, ki bo v teh dneh praznovala 160 let. Gre za eno najstarejših slovenskih posvetnih, kulturnih in znanstvenih ustanov ter drugo najstarejšo knjižno založbo na Slovenskem.

V četrtkovem terminu radijske igre, na praznični dan, pa bo na programu Ars ob 22.05 radijska igra Klemna Piska z naslovom Lahko noč, Matija Čop v režiji Irene Glonar. Humorna igra se odvija dvoplastno: iz okvirne zgodbe o mladem parčku in njunem počitniškem učenju slovenščine za popravni izpit se razvije domišljijska osrednja zgodba, v kateri nastopita dva velika Slovenca iz devetnajstega stoletja - Matija Čop in France Prešeren. Njuno prijateljsko srečanje sestavljajo številne izmišljije o odnosih med obema junakoma in o njunih skritih ali manj znanih osebnostnih lastnostih. Ena takšnih je skrivno Čopovo pesnjenje. Nekatere Piskove izmišljije izvirajo iz literarnozgodovinskih domnev, več pa jih je zraslo iz pesniške svobode.

Praznični dan bodo zaključili s poezijo. »Pisanje poezije je najbolj resno dejanje na svetu,« v pesmi z naslovom Pisanje zapiše Tomaž Šalamun. Njegove verze bodo poslušalci med drugimi slišali v večernem Literarnem nokturnu, namenjenem slovenskim pesnikom in pesnicam ter njihovim verzom o temi pesništva.

Odmev praznika in Prešerna bo slišen tudi v petek, 9. februarja, v oddaji Likovni odmevi, ki jo bodo posvetili kipu Franceta Prešerna v Ljubljani, postavljenem 10. septembra leta 1905.

Prešernov spomenik v Ljubljani je priljubljena točka srečevanja. Čeprav se tam številni srečujejo ali zgolj hitijo, sta njegov avtor in zgodba ob nastanku manj znana. Ob razkritju leta 1905 je spomenik razdelil kranjsko javnost – klerikalna struja je bila zgrožena na goloto muze, očitali pa so mu tudi likovno zastarelost. Tudi nadaljnje življenje spomenika ni bilo povsem mirno – leta 1931 so se tako ob gradnji Tromostovja pojavljale pobude za njegovo prestavitev na drugo lokacijo. O Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivom javnosti in drugih Prešernovih podobah bosta razmišljala ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Pesnikova podoba: o portretih in karikaturah dr. Franceta Prešerna, in Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu v Narodni galeriji.


SPLETNI PORTAL RTVSLO.SI

Na spletnem portalu rtvslo.si bodo, kot vsako leto, na predvečer praznika od 20.00 živo spremljali slovesno podelitev Prešernovih nagrad, v dneh pred in po prazniku pa obširno predstavili letošnje nagrajence in njihovo delo. Sam praznik bodo posvetili spremljanju dogajanja po vsej državi in celotne kulturne strani posvetili zaznamovanju Prešernovega dne.