Prebivalci Evrope, ki v posamezne državne proračune, obenem pa v evropski proračun, prispevajo sredstva, se velikokrat ne zavedajo pomena pretoka davkoplačevalskega denarja v javni sektor in preko projektov v zasebni sektor. V projektu TuEU – moč javnosti želi RTV Slovenija izpostaviti vrednote, ki jih Evropa skozi različne sisteme delovanja spodbuja in razvija in zagotavljajo dolgoročen uspeh njenega delovanja.
Multimedijski projekt je namenjen ozaveščanju prebivalcev Slovenije o tem, kako EU spodbuja močan javni sektor in dinamičen zasebni sektor, sanacijo gospodarstva po epidemiji s projektnim črpanjem sredstev, sanacijo in reorganizacijo javnega sektorja, trajnostni razvoj posameznih držav, posebej pa še nerazvitega podeželja in preveč urbaniziranih predelov držav ter kulturno dejavnost in njeno dostopnost.
Mirko Štular, direktor Radia Slovenija je povedal: »RTV Slovenija bo v okviru številnih programskih vsebin projekt izvedla na vseh platformah Radia Slovenija, Televizije Slovenija in na spletnem portalu rtvslo.si ter na vseh družbenih omrežjih, ki jih javni medijski servis uporablja za komunikacijo z javnostjo (Facebook, Twitter, Instagram...).«
»Za Televizijo Slovenija pomeni projekt dodano vrednost, saj spodbuja povezovanje različnih uredništev, prepletanje vsebin, vpeljavo novih formatov in medijsko pestrost, v njem namreč skupaj z Radiem Slovenija in spletno stranjo rtvslo.si poudarjamo dejstvo, da nas evropski prostor bogati,« je o pomenu projekta dejala Natalija Gorščak, direktorica Televizije Slovenija.
Šest sklopov za prihodnost
Cilj projekta je v poldrugem letu pripraviti oddaje, prispevke, članke, razlagalne videe na temelju raziskav sistemov javnega sektorja v več evropskih državah z več področij oziroma tem, ki bodo uporabnikom na voljo na eni spletni strani v okviru spletnega mesta rtvslo.si.
Področje oskrbe starejših občanov se je izkazalo kot najbolj pereče v času epidemije, ko se je ugotavljalo, da je oskrba starejših slabo razvejana, da sistema, ko bi starostnik imel pomoč na domu, izven velikih mest ni, domovi za ostarele so prevečkrat nadomestila za hospice, namesto da bi bili prostor, kjer bi starostniki zaživeli v zadnjem obdobju svojega življenja.
Drugo področje je področje šolstva oz. učenja na daljavo v okviru šolskih sistemov, ki otroke in mladostnike spodbujajo k samostojnemu učenju in raziskovanju, opuščajo pa klasične načine poučevanja, ki v času hitre dostopnosti znanja deluje nemotivacijsko in ne najde stika s sodobnimi generacijami.
V okviru zdravstva se v Evropi na različne načine spopadajo s vprašanjem v kolikšni meri in kako kombinirati zasebno in javno zdravstvo. Ena vodilnih tem, ki izrazito razkriva na eni strani sodelovanje in na drugi tekmovalnost, je bil razvoj cepiva, kjer je prišlo do izjemnega povezovanja evropskih univerz, institutov in združevanja sredstev za dosego enega cilja, normalizacijo družbenega življenja.
Področje delovanja kulturnih ustanov je zelo zahtevno, saj se bodo po epidemiji te ustanove najtežje regenerirale, obenem pa se gospodarstvo, predvsem njegova turistična veja, ne zaveda v celoti, kako pomembne so kulturne dejavnosti za razvoj turizma, predvsem pa, seveda, za razvoj družbe kot celote. Vloga javnega servisa je tudi spodbujanje kulturnega ustvarjanja in pomoč glasbenikom in drugim ustvarjalcem.
Del projektnih vsebin bo namenjen tudi temi mobilnosti. Epidemija je pokazala, da se tudi na prometnem področju v zelo kratkem času lahko spremeni veliko stvari. Tako, kot je epidemija vplivala na manj službenih poti zaradi dela od doma in video konferenc, tako se utegne temeljito spremeniti tudi mobilnost v smeri, ki so jo že nekaj časa neuspešno reševale celostne prometne strategije. Novi načini dela, javni prevoz, drugačna struktura mest in na splošno razvoj v smeri zelenih spremembe bodo pokazale kakšne bodo trajnejše posledice na okolje, vpliv na prehranjevanje in pridelavo hrane in izboljšano kakovost zraka.
Zaradi zaprtja mnogih dejavnosti in javnega prometa so se drastično spremenili delovni procesi. Nič, kar smo poskušali v preteklosti, da bi vzpostavili drugačne oblike dela in digitalizirali delovne procese ni bilo tako učinkoviti, kot so bili ukrepi v času epidemije. Digitalna transformacija družbe je posledica omejevanja fizičnih stikov zaradi uporabe novih digitalnih orodij in spreminjanje navad posameznikov, učenje, delo in kupovanje na daljavo. Kakšne bodo posledice digitalne transformacije družbe v prihodnosti in uporaba sledilnih aplikacij v luči varovanja osebnih podatkov bodo tudi teme, ki jim bodo v projektu namenili pozornost.
V okviru projekta, ki se bo zaključil spomladi 2022, bodo TV Slovenija, Radio Slovenija in Multimedijski center RTV Slovenija zagotavljali informacije o (prihodnosti) EU, ozaveščanje o vlogi Evropskega parlamenta kot edine institucije EU, ki predstavlja glas evropskih državljank in državljanov, ter o njegovi vlogi kot sozakonodajalca v procesu sprejemanja evropske zakonodaje in so za to na razpisu prejeli 200.000 EUR.
