Naravoslovnoznanstvena oddaja Ugriznimo znanost z novimi temami in novo podobo vstopa v svojo deseto sezono. Foto: Adrijan Pregelj

Ugriznimo znanost (ob četrtkih od 19. septembra ob 17.25 na TV SLO 1)
Naša edina TV-oddaja o naravoslovni znanosti Ugriznimo znanost vstopa v svojo 10. sezono! Ustvarjalci pripravljajo 40 novih zanimivih oddaj. Spraševali se bomo, kaj bo poganjalo naše avtomobile in vlake v prihodnosti in kako bomo pridobivali energijo. Ali bo imel pri tem veliko vlogo vodik? Pogledali bomo, ali res moramo uživati toliko antioksidantov, kot nam jih želijo prodati v oglasih, in kako se antioksidanti borijo proti radikalom. Dali vam bomo nasvet, kako se obleči, da vas bodo obadi težje videli in vas zato ne bodo pikali. Slovenski znanstveniki so namreč ugotovili, katero živalsko vrsto najbolj pikajo obadi in vzrok za to. Govorili pa bomo tudi o rojevanju s carskim rezom in tem, kako to vpliva na človeško vrsto.

Napovednik: Ugriznimo znanost

Oddajo ob urednici in voditeljici Renati Dacinger, ki je bila letos nagrajena z nagrado za evropsko znanstveno novinarko leta v kategoriji TV/video, pripravljajo tudi tri novinarke in scenaristke: Anja Čuček, nagrajena s Prometejem znanosti, Nataša Ivanuš Čuček in Nataša Gaši. Kot ste vajeni, vam v oddaji zastavljamo uganke. V novi sezoni jih bodo zastavljali kar štirje ugankarji, in sicer s področja matematike, fizike in kemije. Fiziku Nejcu Davidoviću se pridružuje profesor matematike Andrej Bauer, magistra matematike Anja Petković in kemik dr. Matic Lozinšek. Gledalce pa bomo presenetili tudi z novo studijsko podobo.

V novi sezoni Na kratko pojasnjujemo pojme, kot so odrast (na fotografiji), integracija, mobing, interpasivnost, inovativnost, individualizem, socialna aktivacija, zelena mobilnost, inkluzija in družba brez odpadkov. Foto: arhiv Izobraževalnega programa TV Slovenija

Na kratko (ob četrtkih od 19. septembra ob 17.55 na TV SLO 1)
Na kratko zares na kratko – v 8 minutah – pojme iz širokega družboslovno-humanističnega področja predstavi v sodobnem vizualnem jeziku, spodbuja razmislek in razbija stereotipe. Gledalcu ponudi razlago, drugačen uvid in tako širi debato o sodobni družbi, pojme pa podrobno interdisciplinarno predstavi tudi s pomočjo strokovnjakov z različnih področij iz vse Slovenije in tujine. Letos bomo bolje razumeli, kaj so odrast, integracija, mobing, interpasivnost, inovativnost, individualizem, socialna aktivacija, zelena mobilnost, inkluzija in družba brez odpadkov.

Oddajo ustvarjajo izkušene scenaristke Nina Cijan, Nuša Ekar, Helena Pirc, Nataša Gaši in Ana Dular Radovan z odlično podporno ekipo TV Slovenija.

Nove izobraževalno-dokumentarne serije
Jeseni začenjamo tudi ciklus treh novih izobraževalno-dokumentarnih serij, ki bodo na sporedu ob sredah ob 17.25 na TV SLO 1.

Kakšne možnosti (so)bivanja imajo starostniki? Kako lahko pomagamo proti zaskrbljujoči osamljenosti? Kakšna je ljubezen v zrelih letih? Z Izzivi srebrne generacije začnemo v sredo, 25. septembra. Foto: arhiv Izobraževalnega programa TV Slovenija

Izzivi srebrne generacije (ob sredah od 25. septembra ob 17.25 na TV SLO 1)
Ljudje se po 65. letu starosti srečujejo z različnimi izzivi. V izobraževalno-dokumentarni seriji Izzivi srebrne generacije bomo pogledali, kakšna je kakovost bivanja starejših in predstavili različne oblike nastanitve starejših; predstavili bomo razsežnost, vzroke in posledice vse bolj alarmantne bolezni med starejšimi – osamljenosti; z izbranimi starejšimi pari bomo rušili predsodke, da je ljubezen namenjena le mlajšim, saj je lahko ljubezen v zrelih letih še bolj polna, zrela, izpopolnjujoča in tudi romantična.

Odhod od doma v institucionalizirano obliko bivanja je za starejše ljudi velikokrat travmatična izkušnja. Kako se nanj pripraviti? Kako se na problematiko odziva država? Zakaj je ljudi strah staranja? Do nedavnega je veljalo, da sta edini možnosti bivanje doma ali v domu za starejše. Toda obstajajo še druge oblike zadovoljivega so-bivanja: dom za starejše, dnevni centri aktivnosti starejših, oskrbovana stanovanja in gospodinjske skupnosti, v kateri sobiva več starejših ljudi.
Osamljenost med ljudmi, predvsem starejšimi, je alarmantna, zelo razširjena obenem pa najbolj prezrta bolezen. Priča bomo osebnim izkušnjam o tem, kako se prikrade, katere življenjske situacije nas vanjo potisnejo, kako boli, kako se izviti iz njenega primeža, kako obsežna in prikrita je med nami.
Ljubezen je življenjsko gorivo za vsakogar, ne glede na let. Zakonca Grum, nesojen par iz mladosti, ki sta se po več kot 70 letih spet našla in pred letom dni tudi poročila ter zakonca Turnšek, ki sta se v jeseni svojega življenja našla celo prek spletnega portala, pa do nas prinašajo sporočilo, da je lahko ljubezen v zrelih letih še bolj polna in da se je zanjo vredno boriti.

Scenaristka in urednica serije je Neva Novljan, režiser Vojko Boštjančič.

Kdo se boji slovenščine? Ima zapletena pravila? Ali je naš jezik ogrožen? In zakaj tako malo beremo? Foto: arhiv Izobraževalnega programa TV Slovenija

Kdo se boji slovenščine? (ob sredah od 16. oktobra ob 17.25 na TV SLO 1)
Tridelna dokumentarno-izobraževalna serija Kdo se boji slovenščine? raziskuje različne vidike vloge, pomena in s tem povezanega strahu pred slovenščino, tako pred govorjeno kot tudi pred pisano besedo.
Slovenski jezik je v preteklosti odigral veliko vlogo pri nastajanju in formiranju slovenske družbe, naroda, države. Še danes velja, da je naš jezik naša identiteta. Pa je res? Je danes ogrožen bolj kot preteklosti? Kaj nas čaka v prihodnosti?
Kako težka je slovenščina kot predmet v šoli, slovenščina kot jezik z mnogimi pravili, ki ravno v tem trenutku doživlja nekakšen preporod za zidovi osnovnih in srednjih šol, ter slovenščina kot tuji jezik? In kaj zares pomeni: govoriti slovensko?
Kaj pa branje? Po zadnjih raziskavah je stanje zaskrbljujoče. Če veljamo za družbo, ki podpira svojo izobraženo, raziskovalno plat, to glede na veliko število nebralcev težko razumemo. Kako knjigo danes v svetu digitalnih zapovedi še približati mlademu bralcu? Kdo ali kaj zares ogroža slovenščino?

Serijo pripravljata scenaristka Nuša Ekar in režiser Božo Grlj.

V (ne)znana poglavja slovenske zgodovine bomo vstopili prve tri novembrske srede, spoznavali bomo moč Barbare Celjske, razsežnosti ukrepov Marije Terezije in vsestranskost Valentina Vodnika. Foto: Muzej alkimije v Pragi, arhiv Izobraževalnega programa TV Slovenija

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine (ob sredah od 6. novembra ob 17.25, TV SLO 1)
Nova zgodovinska serija (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine bo predstavljala dogodke in osebe iz slovenske zgodovine, ki so nam sicer znani, a jih z novimi odkritji in novimi pogledi osvetlimo še z neznanih plati. Letos bodo to tri zelo zanimive osebe iz različnih zgodovinskih obdobij, ki so tako ali drugače zaznamovale našo zgodovino: Barbara Celjska, Marija Terezija in Valentin Vodnik.

Barbara Celjska, najmlajša hči mogočnega Hermana II. Celjskega, se je še kot deklica poročila s kraljem in kasnejšim cesarjem Sigismundom Luksemburškim in postala najbolj vplivna ženska takratne Evrope, trojna kraljica, samostojna vladarica, sposobna gospodarica, ki je svojemu možu posojala denar za njegove pohode po Evropi.
Po zaslugi Marije Terezije in njenih reform imamo javni zdravstveni sistem, obvezno osnovno šolo, hišne številke. In seveda krompir, ki ga po statistiki vsak Slovenec letno poje okrog 70 kg. V zgodovino se je zapisala kot dobra vladarica, z močnimi svetovalci, ki jim je znala prisluhniti, tudi če se z njimi ni najbolj strinjala.
Valentin Vodnik se je bil za slovenski jezik pripravljen izpostaviti v času, ki temu sploh ni bil naklonjen. Bil je zavzet, delaven, vsestranski, ljudski. iz gorskih pohodov je prinašal fosile in minerale, utiral začetek planinske poezije. Sestavljal je nove besede in iskal vse možne oblike različnih poimenovanj, ki so po deželi že obstajale, prevajal, pridigal, napisal še več pesmi, pratik, neizmerno rad učil mladino in napisal tudi prve učbenike.

Serijo pripravljata scenaristka in urednica Tatjana Markošek in režiser Franc Arko.

Če vsega tega še niste vedeli, vas vabimo v družbo Izobraževalnega programa TV Slovenija vsako sredo in četrtek popoldne oziroma v arhiv RTV4D, kjer najdete vse zamujene oddaje.

Viri fotografij: Adrijan Pregelj, iz oddaj, iz serij in s snemanj, arhiv Izobraževalnega programa TV Slovenija
Fotografije v polni resoluciji najdete tukaj.