Sobotni dopoldnevi bodo zopet obdani s premagovanjem raznolikih strahov v družbi Ribiča Pepeta, s firbcološkimi spoznanji in z urjenjem malih sivih celic.

Pridružila se nam je pogumna in iskriva Ronja

»Kolikor je otrok, toliko je tudi otroških težav in strahov. Ribič Pepe pa jih s svojo veselo druščino prijazno, poučno, zabavno in uspešno rešuje,« pravi Igor Ribič, ki se bo kot Ribič Pepe z otroki veselil že trinajsto leto.

Ribič Pepe bo v novi sezoni premagoval najrazličnejše strahove.
Ribič Pepe bo v novi sezoni premagoval najrazličnejše strahove.

Ustvarjanje trinajste sezone oddaje Ribič Pepe je bilo nenavadno in je zahtevalo veliko iznajdljivosti in prilagodljivosti. Scenarije za štirinajst novih epizod smo morali prilagoditi koronarazmeram. Sprva naj bi v njih nastopale večje skupine otrok, tik pred snemanji terenskih delov oddaje pa smo se odločili, da scenarije spremenimo in posnamemo le po enega otroka naenkrat. Na koncu smo se zaradi odgovornosti do najmlajših sodelujočih odpovedali tudi snemanju posameznikov.

Mateja Leban, urednica oddaje Ribič Pepe
Pogumna rdečelasa deklica Ronja in Ribič Pepe.
Pogumna rdečelasa deklica Ronja in Ribič Pepe.

In tako se je rodila Ronja. Nova lutka, radovedna, prisrčna in predvsem pogumna rdečelasa deklica, Pepetova prijateljica. Boštjan Štorman jo je izdelal v petih dneh, v tem času smo tudi scenarije znova prilagodili. Ronjo je animirala Lucija Ćirović. Lucija in Boštjan sicer že vrsto let animirata tudi Pepetovega pernatega prijatelja Kakaduduja in zvitega lisjaka Foksnerja.

Trinajsta sezona oddaje Ribič Pepe pa ni sezona brez iskrene otroške energije. Pri ustvarjanju smo si pomagali s posnetki otrok iz prejšnje sezone, ki sta jih režiser Vojko Boštjančič in montažer Gregor Kontestabile mojstrsko vpletla v epizode.

Dodana vrednost trinajste sezone sta gotovo tudi dve novi skladbi, ki ju je ustvaril Jože Potrebuješ. Da bosta najmlajšim (in tudi odraslim) novi skladbi še bolj pri srcu, pa bosta pripomogli tudi novi preprosti, a učinkoviti koreografiji Nataše Potočnik. Novost je tudi zabavna rubrika »transmašina«, v kateri Ribič Pepe premaguje strahove pred neznanim. Z roko mora recimo seči v napravo in se dotakniti neznanega predmeta, ki ga ne vidi.

Pijino stanovanje je zaživelo v novih barvah

Tako kot je posebno leto 2020, bo posebna tudi nova, že deveta sezona oddaje Firbcologi.

Temeljito smo prenovili Pijino stanovanje, ki je zdaj zaživelo v čisto novih barvah.
Temeljito smo prenovili Pijino stanovanje, ki je zdaj zaživelo v čisto novih barvah.

Čeprav ustvarjalci oddaje ves čas razmišljamo o spremembah, smo do te odločitve prišli zaradi letošnjih okoliščin s koronavirusom, ki je vsem malo pomešal urnik. Ko smo s Pio poskušali uskladiti naše snemalne termine, smo ugotovili, da bo to nemogoče in tako smo v zadnjih mesecih iskali ustvarjalne rešitve. Mislim, da smo situacijo maksimalno izkoristili, scenaristka Saša Eržen pa je delala čudeže in napisala najbolj ustvarjalne scenarije, s katerimi smo pojasnili Pijin odhod in kasnejše dogodivščine Firbcologov. Tudi Pia je bila zelo žalostna, da ji ne bo uspelo posneti cele sezone, vendar se je strinjala, da smo našli zelo dobro rešitev za to sezono.

Dunja Karlovšek, urednica oddaje Firbcologi

Vračajo se nazaj, zeleni in oranžni, ki bodo skupaj s Pio (Pia Zemljič) vsako soboto spet prinašali smeh in radovednost v vsak otroški dom. Letos nas čaka kar nekaj presenečenj – temeljito smo prenovili Pijino stanovanje, ki je zdaj zaživelo v čisto novih barvah. V njem lahko kar naenkrat najdemo tudi kuhinjo, spalnico, pisarno in celo drevo, predvsem pa je še bolj razgibano in mladostno. Druga največja novost te sezone pa se bo razkrila že po prvih štirih oddajah te sezone – Pia bo letos Firbcologom povedala, da jih za nekaj časa zapušča in odhaja na svetovno popotovanje.

Pod režisersko taktirko Marka Naberšnika je nastalo dvanajst oddaj in Firbcologi so ponovno spoznali kup zanimivih reči: pekli so šmorn, snemali vloge, bobnali, se pridružili gasilskim vajam, obiskali so filmski studio, statistični urad …, čeprav med najljubše terene Firbcologi prištevajo tudi aikido, arhitektko, jazz ples in še in še. Skoraj vsako oddajo bodo popestrili tudi zanimivi gostje, pridružili se nam bodo sosed Rok (Rok Bohinc), mojstra Pat in Mat (Juš Milčinski in Peter Frankl), policista (Domen Novak in Gašper Lovrec), Nik in Nika (Nik Škrlec in Nika Rozman), sosed Jože (Jože Robežnik) pa bo v firbcološko stanovanje pripeljal celo najbolj zaželen duo BQL.

Firbcologi - nova sezona!

Labirint je dobil novo podobo

Oddaja Male sive celice že 26. leto poudarja veličino znanja slovenskih osnovnošolcev. Na letošnja predtekmovanja se je prijavijo 263 ekip iz 142 šol. Le najboljših 32 pa se bo pomerilo v studijskem delu kviza.

Labirint je dobil novo podobo, in še več možnosti sodelovanja, premetavanja črk naše abecede. Foto: Adrian Pregelj / RTV Slovenija
Labirint je dobil novo podobo, in še več možnosti sodelovanja, premetavanja črk naše abecede. Foto: Adrian Pregelj / RTV Slovenija

Z novo sezono bomo še bolj kreativni in posvečeni iskanju znanja, razmišljanja in predvsem sodelovanja. Oddaja bo nekoliko krajša, a še bolj polna atraktivnih vsebin. Labirint je dobil novo podobo, in še več možnosti sodelovanja, premetavanja črk naše abecede.

Voditelj Nik Škrlec in novinarka Jasna Merklin. Foto: Adrian Pregelj / RTV Slovenija
Voditelj Nik Škrlec in novinarka Jasna Merklin. Foto: Adrian Pregelj / RTV Slovenija

Voditelj Nik je ob prenovljenem labirintu dejal: »Ko sem zagledal večji in še bolj zapleten labirint, poln žogic in penastih kock, sem postal kot mali otrok in se z užitkom zagnal vanje in iskal črke. Res super mentalno - fizičen preizkus.« Poleg stalnih rubrik, pa se bodo tekmovalci v letošnji sezoni ogreli z rubriko Kaj manjka?

Oddajo vodi Nik Šrklec, pri eksperimentih in širjenju bralne kulture pa mu pomaga novinarka Jasna Merklin. Jasna o novem izzivu - branju z mladimi - pove: » S slastjo in na dušek berem knjige, ki jih imamo na seznamu oddaje. Resnično je veliko modrosti in zabave skrite za platnicami mladinske literature.« Urednica Maruša Prelesnik Zdešar, tudi velika promotorka kakovostnega branja, doda besedo hvaležnosti, da v rubriki Prebrane celice osnovnošolci radi sodelujejo in predvsem, kako radi berejo knjige in hkrati zavrača stereotip, da mladostnike pisana beseda ne privlači.