Ob tej priložnosti je v Dokumentarnem programu TV Slovenija nastal dokumentarni film Slovenska matica – 150 let dela za slovensko kulturo in znanost, pod katerim sta podpisana scenarista Mateja Jančar in Slavko Hren, ki ga je tudi režiral. Premierno bo na sporedu v četrtek, 30. oktobra, ob 21. uri na 2. programu TV Slovenija.

Za razliko od Mohorjeve, ki je bila od vsega začetka »ljudsko« in versko usmerjena, se je laično in liberalno usmerjena Slovenska matica že v preteklem stoletju ukvarjala z najzahtevnejšimi knjižnimi izdajami, znanstveno terminologijo v slovenščini, navezala stike z evropskimi univerzami in akademijami ter opravljala vlogo slovenskega intelektualnega jedra vse do nastanka univerze in SAZU, ki ju je tudi pomagala ustanoviti.

Matico slovensko, kot so jo sprva poimenovali, so na pobudo mariborskih rodoljubov leta 1864 ustanovili s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z najrazličnejših področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja in ustvarjala slovensko terminologijo za različne stroke.

Svoj vrhunec je Matica doživela na začetku 20. stoletja, ko so njene zahtevne knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od Londona do Petrograda. Med 1. svetovno vojno je prišla v konflikt z oblastjo zaradi izdaje romana o ravnanju avstrijskega vojaštva v anektirani Bosni, zato je bila njena posest zaplenjena in pozneje le deloma vrnjena. Med obema vojnama je nadaljevala delo in pomagala ustanoviti SAZU. Leta 1942 se je v njej ilegalno sestal Kulturni plenum OF. Dve leti kasneje je bilo njeno delo z dekretom nemške uprave drugič ustavljeno, spet zaradi knjižnih izdaj. Po 2. svetovni vojni se je s težavo postavila na noge, novim oblastem se je namreč zdela preveč »konservativna«, premoženje pa je bilo nacionalizirano. Prevladalo pa je stališče, da je Slovensko matico treba obdržati in njeno delo podpirati.

V dokumentarnem filmu sodelujejo akademiki Drago Jančar, France Bernik, Primož Simoniti, Tine Hribar, Milček Komelj, Tadej Bajd, zgodovinarji Vasko Simoniti, Peter Vodopivec in Oskar Habjanič ter literarna zgodovinarka Silvija Borovnik. Pripovedovalec zgodbe je Ivo Ban, zgodovinske citate pa interpretirata Jasna Rodošek in Janko Petrovec.