Posebne zgodbe življenja je raziskovala urednica in avtorica serije Milica Prešeren. Tokrat sta pod drobnogledom temi o darovanju organov in samomoru. Serija, ki daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, bo z vso iskrenostjo odprla prostor zgodbam o upanju in obupu, življenju in smrti.

Odgovor na vprašanje Kako je v naši domovini biti mlad je iskala avtorica oddaje Jasna Krljić Vreg. Raziskave kažejo, da se čedalje bolj digitalizirana mladina vse intenzivneje ukvarja s svojim zdravjem, športom, umetniškim udejstvovanjem, celo politika jih vse bolj zanima. Dokumentarni film predstavlja šest mladih zgodb, ki slikovito kažejo, kako je v naši domovini biti mlad. Ni tako zelo hudo, prav rožnato pa tudi ne.

Konec meseca marca, ki bo z daljšimi in toplejšimi dnevi kar vabil na potepanja, pa bo Aleša Valič, urednica in avtorica serije oddaj Naravni parki Slovenije, gledalce popeljala skozi krajinska parka Boč in Krakovski gozd. Štajerski razglednik s svojim pogorjem in razgibanim haloškim obrobjem obljublja pravo doživetje, biotsko pester Krakovski gozd pa je edinstveno mokrišče.

V Uredništvu izobraževalnih oddaj v dokumentarno-izobraževalnih serijah, ki si jih lahko gledalci premierno ogledajo vsako sredo ob 17.25 uri na TV SLO 1, predstavljajo različne teme: zgodovinske preglede in izstopajoče osebnosti, naravno in kulturno dediščino, zdravstvene in

socialne teme, družbene in okoljske problematike. Oddaje prinašajo bogastvo zgodb, ki bi jih bilo škoda zamuditi.

POSEBNE ZGODBE: DAROVANJE ORGANOV
9. 3. ob 17. 25 na TV SLO 1

POSEBNE ZGODBE: DAROVANJE ORGANOV
POSEBNE ZGODBE: DAROVANJE ORGANOV

Živeti čim dlje in čim bolje je želja, ki jo nekaterim pomagajo uresničiti popolni neznanci. Za strokovno besedo transplantacija se skrivajo resnične, na eni strani boleče, na drugi bolj vesele zgodbe. Pripovedujejo jih prejemniki darovanih organov, mlada ženska, ki na darovalca še čaka, in družina fanta, ki se je ob njegovi nenadni smrti soočila z vprašanjem o darovanju njegovih organov.

O pomislekih, dvomih, žalosti in sreči, o strahu, negotovosti in tiktakanju ure, upanju in življenju, ki gre kljub vsemu naprej, o novem, drugačnem življenju, pripovedujejo Janez, Albin, Andreja, njihovi bližnji in Žigova družina.

Scenarij: Milica Prešeren

Režija: Jaka Krivec

POSEBNE ZGODBE: SAMOMOR
16. 3. ob 17.25 na TV SLO 1

POSEBNE ZGODBE: SAMOMOR
POSEBNE ZGODBE: SAMOMOR

Kdaj in zakaj je Žiga prvič pomislil na samomor? Kaj ga je gnalo, da si je poskusil vzeti življenje in zakaj si to še vedno želi? Kako razumeti samomor bližnjega, ki si ga imel rad? Kako Anja živi s to izkušnjo in kaj vse je pretrpela?

V Sloveniji je v zadnjih letih povprečno letno število samomorov okoli 400. So resničnost, ki ne bo izginila, če jih odmislimo ali o njih ne govorimo. Odkritim, bolečim in iskrenim izpovedim in razmišljanju o samomoru, stigmi, vzrokih in posledicah se poleg tistih, katerih življenje je zaznamoval samomor, in njihovih bližnjih pridružujta tudi strokovnjaka, psihologinja dr. Saška Roškar in psihiater dr. Borut Škodlar.

Scenarij: Milica Prešeren

Režija: Alma Lapajne.

KAKO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD
23. 3. ob 17.25 na TV SLO 1

KAKO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD
KAKO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD

V Sloveniji imamo najmanjše število mladih v zgodovini samostojne države. Njihovo število je upadlo kar za tretjino. Strokovnjaki so v tokratni nacionalni raziskavi ugotovili številne razlike v vedenju in življenju mladih s tistimi izpred desetih let. Donedavna pasivnost mladih je obrnila trend, zgodil se je odboj, skoraj na vseh področjih življenja mladih so raziskovalci zaznavali naraščanje aktivnosti. Čedalje bolj digitalizirana mladina se intenzivneje ukvarja s svojim zdravjem, športom, umetniškim udejstvovanjem, celo politika jih vse bolj zanima. Še nikoli doslej nismo imeli tako polarizirane mladine. Opredeljujejo se bolj skrajno levo ali desno, pri čemer politična sredina izginja. Raziskovalce je močno presenetila tudi izjemno visoka ekološka ozaveščenost slovenske mladine. Prej se odseljujejo od staršev, pozneje bi imeli otroke, njihove vrednote pa postajajo vedno manj kolektivistične in bolj individualistične, povečuje se individualna želja po uspehu. Istočasno narašča strah pred neuspehom, zlasti v šoli ali službi. Stopnja brezposelnosti je sicer padla na zgodovinsko nizko raven, vendar njihovi strahovi s tem niso odšli. Vsaka zaposlitev ni tista, ki si jo mladi želijo. Velik problem pomenijo tudi prekarne oblike dela, ki jih statistika obravnava kot zaposlitev. Mladi pa dobro vedo, da jih prekarne in druge oblike dela ne vodijo do reševanja stanovanjske problematike, saj so visoke cene nepremičnin dovolj zgovorne. Stanje se je v zadnjem desetletju še poslabšalo. Zato se ne gre čuditi naraščanju števila mladih, ki so se znašli v hudih duševnih stiskah. Zato ni presenetljiv še en izsledek raziskave: mladi manj zaupajo v družbene ustanove, še manj politiki, saj imajo občutek, da jih je izdala.

Dokumentarni film predstavlja šest mladih zgodb, ki slikovito kažejo, kako je v naši domovini biti mlad. Ni tako zelo hudo, prav rožnato pa tudi ne.

Scenarij: Jasna Krljić Vreg

Režija: Amir Muratović

NARAVNI PARKI SLOVENIJE: KRAJINSKI PARK BOČ
30. 3. ob 17.25 na TV SLO 1

NARAVNI PARKI SLOVENIJE: KRAJINSKI PARK BOČ
NARAVNI PARKI SLOVENIJE: KRAJINSKI PARK BOČ

S svojo osrednjo veduto, markantno goro Boč nad dolino Dravinje pri Poljčanah, vabi Krajinski park Boč že od daleč. Na potepih in sprehodih po njegovih gozdnih prostranstvih spoznavamo številne raznolike gozdne združbe, ki so njegova velika posebnost. Pestrost gozdne flore se preliva v pestrost suhih gorskih travišč in mokrišč ob vijugavi, še vedno naravni strugi Dravinje. Obiskovalca pa presenetita tudi podzemni svet in ostaline srednjeveške zgodovine. Štajerski razglednik s svojim pogorjem in razgibanim haloškim obrobjem je pravo doživetje!

Scenarij: Aleša Valič

Režija: Petra Hauc

NARAVNI PARKI SLOVENIJE: KRAKOVSKI GOZD
6. 4. ob 17.25 TV SLO 1

NARAVNI PARKI SLOVENIJE: KRAKOVSKI GOZD
NARAVNI PARKI SLOVENIJE: KRAKOVSKI GOZD

Krakovski gozd je edinstveno mokrišče - nižinski poplavni gozd hrasta doba in belega gabra. V evropskem merilu je to eden najbolj ogroženih habitatov. Njegova biotska raznovrstnost ga uvršča med območja Natura 2000, posebej pomembna tudi za ptice, dvoživke botanične značilnice mokrišč in lesne glive. A gozdarji v svojih raziskavah ugotavljajo ogroženost tega značilnega sestoja, predvsem hrasta doba, zaradi sprememb podnebnih razmer. Natančno proučujejo okoljske potrebe hrasta doba in iščejo možnosti, da bi ga varovali pred škodljivimi pojavi. Ker je večina Krakovskega gozda v zasebni lasti, je pomembno tudi strokovno podprto gospodarjenje, da bi se spodbudila vitalnost in pomladili sestoji.

Scenarij: Aleša Valič

Režija: Valentin Pečenko