Prva oddaja Ugriznimo znanost je bila na sporedu 6. aprila 2010 in od takrat se jih je zvrstilo že 363, vsak četrtek nova. V teh oddajah smo podrobneje pogledali 363 znanstvenih tem in gostili več sto vrhunskih slovenskih in tujih znanstvenikov.

Ob 10. obletnici so se ustvarjalci odločili podrobneje pogledati 4 teme, kjer je človeštvo v zadnjih desetih letih doseglo največji napredek ali pa si zanj najbolj aktivno prizadevalo. Oddaje lahko spremljate na TV SLO 1 vsak četrtek ob 17.30.

Ustvarjalke oddaje Ugriznimo znanost: Nataša Gaši, Anja Čuček, Renati Dacinger in Nataša Ivanuš Čuček. Foto: Adrian Pregelj/RTV SLO
Ustvarjalke oddaje Ugriznimo znanost: Nataša Gaši, Anja Čuček, Renati Dacinger in Nataša Ivanuš Čuček. Foto: Adrian Pregelj/RTV SLO

Ugriznimo znanost: 10 let raziskovanja vesolja (28. 5. 2020)

Prva oddaja bo govorila o raziskovanju vesolja, saj je bila prav to tema prve oddaje Ugriznimo znanost. Ustvarjalci oddaje so takrat pod drobnogled vzeli satelite in se spraševali, kakšno je tisto število, ki je še vzdržno. Takrat jih je okoli Zemlje krožilo 800. Danes jih kroži 2600, načrtujejo pa izstrelitev še več 10.000 satelitov.

V zadnjih 10 letih pa so se zvrstila tudi velika znanstvena odkritja. Prvič smo zaznali gravitacijske valove in s tem dobili še en možen način raziskovanja vesolja. Znanstveniki so posneli prvo fotografijo črne luknje, 3D karto milijarde zvezd in natančno izračunali starost našega vesolja. Če sklepamo po odkritjih zadnjih 10 let, nas v astronomiji čaka neverjetna prihodnost.

Ugriznimo znanost: 10 let iskanja energije prihodnosti (4. 6. 2020)

Že več kot 10 let iščemo vir energije prihodnosti. Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 % manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Poraba električne energije vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo naš planet. In kakšne energetske rešitve so se nakazale v zadnjih letih?

Pred desetimi leti so pričeli z gradnjo fuzijskega reaktorja, ki naj bi proizvedel več energije, kot naj bi je porabili za svoje delovanje. Kako daleč so prišli?

Med tem pa znanstveniki raziskujejo, kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire – vodo, sonce, zrak. A naravni viri so nezanesljivi. Enkrat je električne energije preveč, drugič premalo. Kdaj bomo znali učinkovito shranjevati električno energijo? Kako daleč smo z razvojem baterij?

Ugriznimo znanost: 10 let razvoja umetne inteligence? (11. 6. 2020)

Leta 2016 je računalniški program AlphaGo premagal svetovnega prvaka v igri GO, kar velja za enega največjih dosežkov umetne inteligence. Pred 10 leti smo se spraševali, kaj je umetna inteligenca in kje vse bi jo lahko uporabili, danes pa skoraj ni več področja, kjer je ne uporabljamo. Umetna inteligenca celo piše članke! Poleg tega vozi avtomobile, išče nova zdravila ... Živimo namreč v obdobju, v katerem imamo na voljo neverjetne količine podatkov in umetna inteligenca se lahko učinkovito prebije skoznje. Tudi na tem področju smo Slovenci izjemno uspešni. Imamo namreč Unescov mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco, kar kaže na to, da smo pionirji zgodbe o umetni inteligenci.

Ugriznimo znanost: 10 let raziskav matičnih celic? (18. 6. 2020)

Pred 10 leti smo se spraševali tudi, kaj so matične celice in kje vse bi jih lahko uporabili. Danes matične celice uporabljajo pri zdravljenju približno 100 bolezni. Zdravljenje z matičnimi celicami je v medicino vneslo pravo revolucijo. Trenutno po vsem svetu poteka več kot 6200 registriranih kliničnih študij zdravljenja z matičnimi celicami nekaterih najtežjih bolezni krvotvornih organov, srčnega popuščanja, srčne in možganske kapi, sladkorne bolezni, poškodb hrbtenjače, cerebralne paralize, presadka proti gostitelju in drugih. Slovenci smo člani številnih znanstvenih skupin, ki so odkrile pomembne zakonitosti delovanja matičnih celic. Na določenih področjih raziskovanja in uporabe matičnih celic pa je slovensko znanje celo vodilno!

Raziskovanje matičnih celic med drugim odpira možnosti gojenja človeških organov kot tudi zdravljenja hitro pojavnih bolezni, kot je denimo COVID 19.