Milan Zver, Ljudmila Novak, Milan Brglez, Tanja Fajon, Klemen Grošelj, Irena Joveva, Franc Bogovič, Romana Tomc. Foto: BoBo
Vodilni skupini v EP-ju brez večine, vzpon liberalcev, zelenih in skrajne desnice

Milan Zver, sicer podpredsednik SDS-a, je bil nosilec skupne liste SDS-a in SLS-a. V Evropski parlament je bil izvoljen že tretjič, vselej kot nosilec liste SDS-a. Po razglasitvi izidov je na sedežu stranke pred zbranimi novinarji dejal, da so volitve pokazale, da sta stranki SDS in SLS zmagovita kombinacija, na listi pa so imeli posrečeno kombinacijo "izkušenj in mladostne svežine". Evropo bo zdaj po njegovih besedah treba postaviti na noge. "Čaka nas veliko dela, v Bruslju bomo odgovorno delali za močno Slovenijo v močni Evropi."

Romana Tomc, za katero bo to drugi mandat evropske poslanke, je bila v Evropski parlament izvoljena kot druga na skupni listi SDS-a in SLS-a. V nagovoru je izrazila veselje in ponos, da je članica zmagovalne ekipe. "Danes je čas velikih besed, jutri pa bo čas velikih dejanj. Za nami stojijo ljudje, na terenu jih je bilo resnično ogromno, brez njih nam ne bi uspelo," je dejala in dodala, da je to dobra popotnica za Evropo, pa tudi za Slovenijo v Evropi.

Volilna udeležba višja kot leta 2014

Franc Bogovič je, tako kot pred petimi leti, v Evropski parlament izvoljen s preferenčnimi glasovi. Leta 2014 je njegov SLS nastopil na skupini listi z NSi-jem, letos pa s SDS-om. Poudaril je, da bodo skupaj z NSi-jem znova polovico slovenskih mandatov dali Evropski ljudski stranki (EPP), za katero verjame, da bo "uspešno vodila Evropsko unijo v prihodnje". Že do zdaj se je zavzemal za ohranjanje evropskega podeželja, kar bo počel še naprej tudi v novem mandatu.

Podpredsednica SD-ja Tanja Fajon bo evropska poslanka že tretji zaporedni mandat. Leta 2014 je bila v parlament izvoljena s preferenčnimi glasovi, tokrat je bila nosilka liste SD-ja, ki pa je prejela tudi največ preferenčnih glasov od vseh kandidatov. "Upam, da bomo lahko v Evropskem parlamentu naredili progresivno večino in uresničili spremembe, ki si jih želimo," je dejala v prvem odzivu po objavi delnih uradnih izidov.

Milan Brglez (SD) v Evropski parlament odhaja prvič. V politiko je stopil leta 2014, ko je bil kot član SMC-ja izvoljen v državni zbor, ki mu je nato predsedoval. Po novih državnozborskih volitvah je znova prišel v parlament, a je že kmalu prestopil v SD. Na SD-jevi listi je kot četrtopostavljeni presenetil s številom preferenčnih glasov in se prebil v EP. "Presenečen sem nad tem," je dejal. Meni, da "bomo evropske institucije ohranili le, če bodo delovale v dobro ljudi".

Nosilka liste LMŠ-ja Irena Joveva je edini nov obraz med politiki, kamor je prišla iz novinarstva, in je s 30 leti najmlajša evropska poslanka iz Slovenije do zdaj. "Lahko zagotovim, da bom naredila vse, kar je v moji moči. Upam, da bo čez pet let tudi zaradi našega dela udeležba na evropskih volitvah večja," je po razglasitvi izidov dejala Irena Joveva in dodala, da se bosta s kolegom Klemnom Grošljem "po najboljših močeh trudila upravičiti zaupanje" volivcev.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Klemen Grošelj je bil izvoljen kot drugi na listi LMŠ-ja. Pravi, da je nad izidom presenečen in da je bila kampanja naporna.

Nosilka liste NSi-ja in nekdanja predsednica te stranke Ljudmila Novak se po desetih letih vrača v Evropski parlament, kjer je bila že med letoma 2004 in 2009. Dejala je, da sicer ne zna igrati na orglice, kot njen strankarski kolega in dolgoletni evropski poslanec Lojze Peterle, da pa zna veliko pozitivnega povedati o Sloveniji, po čemer jo bodo gotovo poznali v Evropskem parlamentu.

Izidi evropskih volitev: Imamo nove EU-poslance

Kaj sledi?
28. maja se bodo voditelji članic EU-ja sešli na izrednem srečanju, na katerem bodo sprožili proces imenovanj na visoke položaje v institucijah Unije.
Junija bo v EP-ju steklo oblikovanje političnih skupin. Pogoj za vzpostavitev skupine je najmanj 25 evropskih poslancev iz najmanj četrtine članic EU-ja.
1. julija se izteče mandat Evropskega parlamenta v obdobju 2014-2019. Novi Evropski parlament se bo na plenarnem zasedanju prvič sestal dan pozneje v Strasbourgu. 15. julija se bo začelo drugo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem bi poslanci lahko izvolili novega predsednika Evropske komisije. Parlament predsednika komisije, ki ga predlaga Evropski svet, izvoli z absolutno večino.
Septembra ali oktobra bodo potekala zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, ki jih bodo predlagale članice EU-ja. Evropski parlament bo nato potrjeval celotno komisarsko ekipo.
31. oktobra se izteče mandat trenutni Evropski komisiji.