34-letni biatlonec se je zaradi slabe pripravljenosti že v sredo odločil, da bo predčasno končal nastope na svojih četrtih igrah in tako odpovedal nastop na petkovi tekmi s skupinskim startom. V Pekingu je dobitnik že dveh olimpijskih kolajn najboljši rezultat dosegel v sprintu, ko je bil 26. "Zagotovo nisem napravil tistega, kar sem pričakoval pred sezono, ki pa je bila zame polna nihanj in zdravstvenih težav," je povedal Fak.

"Letošnje igre so zaradi spleta okoliščin pač take, kot si nisem želel. Želja po čimprejšnjih tekmovanjih in neučakanost sta bili napaki, če pogledam nazaj na svoje odločitve. Moral bi si vzeti več časa za pripravo, preden sem po zdravstvenih težavah ponovno nastopal. Zdaj si ga bom. Do naslednjih tekem svetovnega pokala se želim odpočiti in na treningih dvigniti formo," je dejal. A neuspeh tako v svetovnem pokalu kot na vrhuncu zime pod petimi krogi ne bosta razlog za premlevanje, kako naprej: "Zavedam se svojih zmožnosti in vem, kaj lahko še naredim, v biatlonu nisem rekel zadnje besede."

V takem mrazu še ni tekel

Že pred začetkom sezone je zbolel za otroško virozo, izpustil je teden dni treninga, a potem takoj odšel na tekme na Švedsko. "To ni bilo najbolje, pa še iz Skandinavije sem šel nato v Hochfilzen. Tam so moji izidi nihali. Na naslednje tekme v Franciji sem se normalno pripravljal, a zbolel večer pred sprintersko tekmo. Potem najmanj deset dni nisem mogel trenirati. Po božičnih praznikih sem začel znova tekmovati, a sem imel premalo treninga." V Rupholdingu je opravil solidno sprintersko tekmo: "Nato pa odlično zasledovalno. To je bila moja najboljša tekma zime, ne prej in ne potem se nisem počutil tako dobro."

Sledila je Anterselva in tedaj se je po solidnem sprintu in slabem zasledovanju, kot je dejal, srečal z velikimi dvomi, ali bi sploh odšel na olimpijske igre: "A smo se odločili, da grem v Peking. Tekme so bile tu specifične. Visoka nadmorska višina, vsaka tekma je dodatno škodila mojemu telesu. Še zdaj, recimo, konic prstov sploh ne čutim, kar je velika težava pri streljanju. Sam še nisem tekel v takem mrazu, kot je na teh igrah, le enkrat v Kontiolahtiju je bilo tudi zelo mrzlo, kar pa mi ne ustreza."

Ker je po štafeti videl, da na OI ne more narediti nič več, se je odločil poslušati svoje telo, ki mu omogoča vrhunski šport, v katerem namerava še nekaj časa ostati: "Naredil sem korak nazaj, da si ne naredim še večje škode. Leta 2011 sem rinil z glavo skozi zid in v mrazu na koncu skoraj ostal brez prsta. Tekma sicer ne traja dolgo, tudi tedaj je bil skupinski start, a sem plačal zelo visoko ceno."