Biden naj bi takoj, v prvih urah predsedovanja, ZDA vrnil k pariškemu podnebnemu sporazumu iz leta 2015 in preklical prepoved vstopa v državo za ljudi iz nekaterih pretežno muslimanskih držav, ki jo je sprejel predsednik Donald Trump.

Med drugim naj bi Biden podaljšal začasno prekinitev odplačevanja zveznih posojil za študente, ustavil naj bi izselitve in izvršbe zaradi neplačevanja hipotekarnih posojil ter zapovedal obvezno nošenje mask na potovanjih med zveznimi državami in v zveznih poslopjih ter na ozemlju v lasti zvezne vlade.

Kongres bo pozval, naj odobri 1900 milijard dolarjev vreden sveženj pomoči za gospodarstvo, ki vključuje tudi izplačila za posameznike, pospešil pa naj bi tudi cepljenje po državi, poroča portal Deutsche Welle.

Medtem se ZDA približujejo 400.000 mrtvim zaradi covida-19, pandemija pa je močno prizadela gospodarstvo. Biden naj bi v prvih dneh predsednikovanja tudi povečal obseg testiranja na novi koronavirus.

Država v strahu pred nasiljem

Država medtem v strahu pred nasiljem pričakuje konec Trumpovega predsednikovanja naslednjo v sredo. V glavno mesto so oblasti napotile 20.000 pripadnikov nacionalne garde z namenom preprečiti izgrede, kakršni so bili 6. januarja, ko so Trumpovi podporniki nasilno vdrli v kongres.

Zvezni preiskovalni urad FBI je opozoril na možne shode oboroženih podpornikov Trumpa pred parlamenti v vseh 50 zveznih državah, poroča BBC.

V Washingtonu so številne ulice, tudi več kilometrov od kongresa, zaprte z betonskimi ovirani in železnimi ograjami.

Bidnova ekipa je Američane že pozvala, naj se izognejo potovanju na inavguracijo zaradi pandemije. Ljudi so pozvali, naj dogodek spremljajo po spletu oziroma medijih.

Del Trumpovih privržencev medtem poziva k protestom v nedeljo. Ljudem naročajo, naj pridejo oboroženi. Nekatere skupine pa svoje sledilce opozarjajo, naj se protestov ne udeležijo, češ da so načrtovani dogodki pravzaprav policijska past.