Tedanji slovenski predsednik vlade je z avstrijskim kolegom Wernerjem Faymanom pred desetimi leti prisostvoval postavitvi prve dvojezicne table na avstrijskem Koroškem. Foto: BoBo
Tedanji slovenski predsednik vlade je z avstrijskim kolegom Wernerjem Faymanom pred desetimi leti prisostvoval postavitvi prve dvojezicne table na avstrijskem Koroškem. Foto: BoBo

Krajevni dvojezični napisi, o katerih so se dogovorili pred desetletjem, stojijo, a memorandum, ki je spremljal kompromisni dogovor, je doslej le delno uresničen. Memorandum je obljubljal sprejetje novega zakona o narodnostnih skupnostih, sistemsko financiranje Slovenske glasbene šole in ureditev financiranja zasebnih dvojezičnih vrtcev.

Dogovor je spremljala tudi odprtostna klavzula, ki občinskim svetom omogoča samostojno odločanje o dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih. To se je nazadnje zgodilo lani v Šentjakobu v Rožu, kjer so podprli postavitev dvojezičnih napisov v vseh vaseh in zaselkih občine, kar je skupno 22 napisov, in v občini Sele. Ta klavzula je prinesla tudi štiri dodatne dvojezične table v Pliberku.

Vodilni predstavnik Pobude Slovenski konsenz za ustavne pravice (SKUP), odvetnik Rudi Vouk, je po desetih letih kritičen in meni, da je pri kompromisnem dogovoru dejansko šlo za kapitulacijo pravne države. "Dobili smo pičlo polovico tega, kar bi nam pripadalo, na področju uradnega jezika je prišlo do poslabšanja, obljubljenih prostovoljnih izboljšav pa vse do danes ni."

Odvetnik Rudi Vouk je po desetih letih kritičen in meni, da so koroški Slovenci dobili le pičlo polovico tega, kar bi jim pripadalo. Foto: BoBo
Odvetnik Rudi Vouk je po desetih letih kritičen in meni, da so koroški Slovenci dobili le pičlo polovico tega, kar bi jim pripadalo. Foto: BoBo

Po njegovem mnenju je treba priznati, da se je vzdušje med prebivalstvom na avstrijskem Koroškem bistveno izboljšalo, a je prepričan, da se to ni zgodilo zaradi kompromisa, temveč kljub njemu in da bi bilo vzdušje, če bi leta 2011 dejansko spoštovali pravno državo, verjetno še boljše. Dejavnejše glede vidne dvojezičnosti bi morale biti po mnenju Vouka tudi slovenske zastopniške organizacije, "saj od njih na tem področju zadnja leta ni bilo slišati nič".

Glede avstrijske zaščite slovenske avtohtone narodne skupnosti je Vouk dejal, da je v programu sedanje avstrijske vlade precej ambiciozno poglavje o manjšinah, a bi bil "čas, da ga začnejo uresničevati".

"Potrebujemo temeljito reformo na izobraževalnem področju, slovenščina kot uradni jezik ne deluje, ker ni uradnikov, ki bi jo uporabljali (...) Nujno bi potrebovali reformo zastopniških struktur koroških Slovencev (...) Trenutne strukture so nepregledne in neatraktivne, zato se ljudje ne vključujejo, kar pa je gledano na srednji rok pogubno," je posvaril Vouk.

Predsednik ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij, Manuel Jug, pa meni, da je dogovor prinesel rešitev, ki je po 56 letih konflikta deželo pripeljala na pot dialoga in sožitja. Veselilo pa bi ga, če bi še kakšna občina sprejela odločitev za postavitev dodatnih dvojezičnih tabel, kar pa je po njegovih besedah odvisno tudi od pobud posameznih društev, političnih skupin ali osebnosti v posameznih občinah.

Zavzel se je za optimalno porabo in investiranje lani podvojene finančne podpore koroškim Slovencem, ki jo je sprejela avstrijska vlada, ter plebiscitne donacije ob stoti obletnici koroškega plebiscita. Odprta vprašanja sam vidi predvsem na izobraževalnem področju.
"Osrednja prizadevanja z mojega vidika ostajajo ohranitev jezika in društvene dejavnosti ter prizadevanja za dialog in sožitje v deželi," je dejal Jug.

Inzko: Dogovor sem podpisal tudi zaradi številnih obljub, ki so jih nam dali pogajalci

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko meni, da bi morala manjšina za obdobje prihodnjih deset let pripraviti katalog idej, predvsem kar zadeva šolstvo. Foto: BoBo
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko meni, da bi morala manjšina za obdobje prihodnjih deset let pripraviti katalog idej, predvsem kar zadeva šolstvo. Foto: BoBo

V Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) so ob obletnici izpostavili fiktivna pogajanja, krivičen rezultat in neizpolnjene obljube. Predsednik NSKS-ja Valentin Inzko je pojasnil, da je takratni državni sekretar Josef Ostermayer tedanjemu deželnemu glavarju avstrijske Koroške Gerhardu Dörflerju že decembru 2010 izročil seznam vseh krajevnih imen, dejansko pa so se pogajanja začela februarja 2011.

Inzko je še prepričan, da bi koroški Slovenci na podlagi odločitve avstrijskega ustavnega sodišča in rezultatov ljudskega štetja iz leta 1951 morali dobiti okoli 800 tabel. "Celo na podlagi precej slabših, poznejših ljudskih štetij bi morali dobiti približno 270 večjih in manjših krajevnih napisov," je dodal.

Spomnil je tudi, da je Zbor narodnih predstavnikov NSKS-ja dogovor odklonil, sam pa ga je podpisal "zaradi pritiskov, zaradi miru v deželi, vendar tudi zaradi številnih obljub, ki so jih nam dali pogajalci".

Po Inzkovih navedbah trenutno na avstrijskem Koroškem stojijo skoraj vsi krajevni napisi, manjka le nekaj smerokazov, ima pa NSKS glede dodatnih postavitev velika pričakovanja.

Meni, da bi morala manjšina pripraviti katalog idej za prihodnjih deset let, predvsem kar zadeva šolstvo. Vsak član manjšine bi moral imeti možnost izobraževanja v slovenščini od predšolske vzgoje do univerze, podpira tudi ponovno uvedbo obveznega dvojezičnega pouka v osnovnih šolah in ustrezno rabo slovenščine na občinski ravni in na sodiščih, priznanje slovenščine kot drugega deželnega jezika ter reformo organiziranosti narodne skupnosti.

Pred 10 leti sklenjen dogovor o dvojezičnih napisih

Sadovnik: Dogovor boleč, a je kljub temu omogočil pozitivno obdobje

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik pa meni, da je bil kompromisni dogovor boleč za slovensko narodno skupnost, a je kljub temu omogočil avstrijski Koroški in slovenski narodni skupnosti novo perspektivno in pozitivno obdobje.

"Z geslom Vse ali nič smo bili v zgodovini vedno poraženci, zato sta dialog in politika dogovarjanja edina pot za pozitiven razvoj slovenskega jezika na Koroškem," je dejal Sadovnik.

Dodal je, da se vidna dvojezičnost v deželi vedno bolj širi, in kot primer navedel Geopark Karavanke, kjer "z našimi projekti uvajamo samoumevno vidno dvojezičnost po naših občinah".

Izrazil je veselje, da je urad avstrijskega kanclerja sledil njegovi pobudi, da urad ponudi dvojezičnim občinam finančno podporo za vidno in pisano dvojezičnost. Že v letošnjem razpisu so se lahko tako občine potegovale za finančna sredstva urada za ureditev dvojezičnih domačih strani občin.

Ob tem predsednik SKS-ja poudarja, da se bo z jezikom ohranila slovenska narodna skupnost "in z jezikom bomo deležni še dodatnih dvojezičnih napisov". "Z zoževanjem na maloštevilno elito in z nacionalnimi etničnimi koncepti pa lahko samo propademo."

MZZ: Nobena od določb 7. člena, ki ureja zaščito slovenske manjšine v Avstriji, še ni v celoti izpolnjena

Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) menijo, da je bil s sklenitvijo dogovora leta 2011 narejen pomemben korak pri izpolnjevanju mednarodnopravnih in notranjepravnih obveznosti Avstrije do slovenske manjšine.

"Ta dogovor je pomembno prispeval k izboljšanju vzdušja na avstrijskem Koroškem, prepoznavnosti slovenske skupnosti in priznavanju njene zgodovinske prisotnosti na avstrijskem Koroškem, kar je navsezadnje potrdila tudi dežela Koroška s spremembo ustave leta 2017," so zapisali. Ob tem so poudarili pomen enotnosti krovnih organizacij slovenske manjšine, brez katere dogovora ne bi bilo mogoče doseči in ki ostaja ključna za uveljavljanje interesov manjšine.

Sklenitev dogovora je po njihovih besedah tudi v meddržavne odnose vnesla pozitivno dinamiko glede vprašanja slovenske manjšine v Avstriji, ki se je odrazila ob lanskem zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita v Celovcu ob zgodovinski navzočnosti obeh predsednikov držav.

Dodali so, da je polnemu uveljavljanju pravic slovenske namenjen tudi kontinuiran politični dialog Slovenije z avstrijskimi zveznimi oblastmi in deželo avstrijsko Koroško, s katero sodelujemo tudi v okviru Skupnega odbora Slovenija – Koroška.

Na ministrstvu so izrazili pričakovanje, da bo Avstrija nadaljevala korake, ki so potrebni za polno uveljavitev pravic slovenske manjšine in izpolnitev zavez, ki izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe (ADP), pravnih aktov republike Avstrije in mednarodnih instrumentov, kot sta okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope in evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih.

Hkrati Slovenija podpira manjšino pri poenotenju stališč oziroma oblikovanju skupnih predlogov. Na vprašanje, ali Avstrija v celoti izpolnjuje 7. člen ADP-ja, ki ureja zaščito slovenske manjšine v Avstriji, pa na ministrstvu odgovarjajo, da ADP ostaja temeljen mednarodnopravni instrument zaščite slovenske manjšine v Avstriji, vendar nobena od določb 7. člena še ni v celoti izpolnjena, "na kar Slovenija v uradnih stikih z avstrijsko stranjo dosledno opozarja. Ključni izzivi, povezanimi z implementacijo 7. člena ADP-ja, pa so dostopno in kakovostno izobraževanje v slovenskem jeziku od predšolske vzgoje do zaključka srednje šole, dosledno izvajanje dvojezičnosti v upravi in sodstvu, zagotavljanje vidne dvojezičnosti ter ustrezno financiranje manjšinskih (tiskanih) medijev."

Jaklitsch: Dogovor je pomanjkljiv s pravnega vidika

Ob deseti obletnici dogovora o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch opozorila na njegove pomanjkljivosti s pravnega vidika. Kot je v pogovoru za STA dejala ministrica, je "t. i. kompromis pripomogel k razelektritvi vzdušja v deželi in zmanjšanju napetosti med nemško govorečo večino in slovensko govorečo manjšino, toda ureditev, ki jo v obliki ustavnega zakona predvideva kompromis, je s pravnega vidika zagotovo pomanjkljiva". Ob tem je pojasnila, da gre za manjše število dvojezičnih napisov v primerjavi z zakonom iz leta 1972, hkrati dogovor tudi ne dosega standardov, ki jih slovenski manjšini zagotavljajo 7. člen avstrijske državne pogodbe (ADP) in razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča. Ministrica je izrazila obžalovanje, da je ureditev iz leta 2011 celo poslabšala stanje manjšinskih pravic v nekaterih občinah glede uradnega jezika. Na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu si veliko obetajo od noveliranja zakona o narodnih skupnostih, za katerega se v avstrijskem parlamentu zelo prizadeva koroška Slovenka, poslanka Zelenih Olga Voglauer.
Naloga Avstrije je po mnenju ministrice Jaklitsch, da "poskuša manjšinsko varstvo reformirati v smeri, da bo zagotavljalo moderno zaščito narodnih skupnosti, in sicer tako, da bo reševalo tradicionalna manjšinska vprašanja, ki so predolgo ostala nerešena, in hkrati nagovarjalo sodobne potrebe manjšin, sodobno medijsko ponudbo, učenje slovenskega jezika od jasli do mature, kar je še posebnega pomena pri ohranjanju narodne identitete". Naloga Slovenije je po njenih besedah ta, da po "eni strani narodni skupnosti stoji ob strani, tako pri njenem delu za obstoj in razvoj kot tudi materialno, kar navsezadnje Slovenija že počne, ko podpira številne dejavnosti, ki omogočajo ohranjanje jezika in kulture, po drugi strani pa tudi da Avstrijo redno in premočrtno opozarja na neizpolnjene obveznosti".