Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri 14.-ih je odšel v internat, pri 17.-ih je bil že v službi, pri 18.-ih je začel živeti sam. Značilnosti Sergeja Kosmana sta neodvisnost in drugačnost. Pa norost ali pogum- odvisno od zornega kota. Z motorjem sta naredila na tisoče kilometrov, nesreča in posledice pa so ga pripeljale tudi do aktivne vloge v humanitarni dobrodelni organizaciji Zavod Beli angeli.
Država Slovenija, naša domovina, praznuje 32 let obstoja. To je primeren čas, da se vprašamo, kje vse živimo Slovenci zunaj meja svoje domovine, kako živijo naši zamejci, zdomci in izseljenci in kdo vse živi v državi Sloveniji. Naš tokratni gost je docent dr. Dejan Valentinčič, raziskovalec manjšinskega in migracijskega prava in politike, medetične integracije in kroženja možganov. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Drago Šketa se je rodil v delavski družini v Mariboru, med študijem je prejemal Zoisovo štipendijo za nadarjene študente, ko je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pa je prejel še rektorjevo nagrado za najboljšega študenta v generaciji. Pripravništvo je opravljal na Višjem sodišču v Mariboru, nekaj let zatem je postal državni tožilec, in danes je, že v drugem mandatu, generalni državni tožilec Republike Slovenije.
V tokratnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil profesorja z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mitjo Ferenca. Dr. Ferenc, ki je tudi odličen glasbenik, se bo v pogovoru posvetil predvsem vprašanju spoštovanja osnovne civilizacijske norme – pravice vsakega pokojnika do groba. Dr. Ferenc je prvi podpisal odprto pismo o nujnem razmisleku, v katerem več kot 30 uglednih zgodovinarjev in raziskovalcev vlado poziva, naj v duhu sprave in državniške drže razglasi 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma. Datum označuje vse žrtve komunizma, tudi povojne. Se je pa konkretno tega dne leta 1942 zgodil do tedaj največji pomor civilnih oseb od začetka vojne, ko je partizansko gibanje pomorilo več kot 50 Romov, povečini žensk in otrok. Sogovornik je že 33 let član vladne komisije za prikrita grobišča in je v tem času med drugim opravil epohalno delo evidentiranja več kot 750 grobišč in morišč po vsej Sloveniji. Prvi stik s to tragično tematiko sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je najprej raziskoval fenomen partizanskih bolnic v Kočevskem rogu, kasneje pa Kočevsko kot posebej zaznamovano pokrajino, nad katero sta se znesla vojna in povojno opustošenje zlasti sakralnih objektov. V pogovoru spoznamo tri desetletja spopadov z novodobnimi »Kreoni«, ki so ovirali delo komisije, a hkrati tudi velike uspehe v duhu civilizacijskega odnosa do pobitih, kjer sta mejnika zlasti Slovenska Bistrica in odkritje Hude jame, potem ko so stare strukture sicer za dalj časa onemogočile raziskovanje. Nedavni izkop največjega slovenskega morišča pod Macesnovo gorico je še kako aktualen, saj sedanja oblast, zlasti mestna, preprečuje pokop zunajsodno pobitih na ljubljanskih Žalah. Podobno kot ljubljanski župan Janković zavrača pokop Romov, pobitih 17. maja 1942. Dr. Ferenc poziva k soočenju z resnico, ki je edina pot do sprave in pomiritve, ter obenem obsoja ukinitev muzeja osamosvojitve. Poudarja, da je prav spravna slovesnost v Kočevskem rogu julija 1990 omogočila poenotenje in uspeh Slovencev v času plebiscita in vojne za Slovenijo. Zanj je to trajen vir za slovensko prihodnost, na katerega so tudi v državnem vrhu premalo ponosni. Voditelj: Jože Možina
Franjo Šarman je podjetnik, ki sledi zanimivi in vznemirljivi družinski zgodovini in tradiciji. Njegov dedek je bil Kralj Dravskih splavarjev še v času, ko so po Dravi les prevažali vse do Donave. Njegova prababica in obe babici so bile znane gostinke v flosarskih in kujorskih gostilnah svojega časa. Življenje v slogu drame, težkega dela in tudi veselja.
Kako pomembna je pri načrtovanju javnega potniškega prometa uvedba enotne vozovnice, ki jo lahko kupimo od začetka junija? Kateri ukrepi na področju politike javnega prometa bi morali še slediti? Bi ta ukrep lahko spodbudil uporabo javnega prevoza in kateri pogoji bi še morali biti izpolnjeni, da bi se v Sloveniji z repa evropske lestvice pomaknili k državam, kjer je javni prevoz hiter in dobro organiziran? Gost oddaje Intervju bo dr. Matej Gabrovec, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, učitelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in vodja ciljnega raziskovalnega projekta Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
V oddajo Dober večer prihaja gospa Dunja Bezjak, Mariborčanka varaždinskih korenin, upokojena profesorica angleškega jezika, že desetletja spodbujevalka kulturnega ustvarjanja ter povezovanja Slovenije in Hrvaške. Je pa hkrati osebnost, ki je pripravljena kulturo podpreti tudi povsem osebno, dobro pa jo poznajo tudi mladi umetniški talenti, ki jim je pomagala na izobraževalnih in študijskih poteh.
38-letni univerzitetni diplomirani pravnik, ki je otroštvo preživel v Veliki Britaniji, je bil zadnji dve leti generalni direktor RTV Slovenija, še prej pa šest let član njenega nadzornega sveta. Z neutemeljenimi očitki, da ni izpolnjeval pogojev za to delovno mesto in da ga je zasedel nezakonito, je bila zoper njega izpeljana ena bolj umazanih medijskih kampanj v Sloveniji. Kako kot pravnik komentira odločitev Ustavnega sodišča RS? Kdo je in kako razmišlja Andrej Grah Whatmough? Tokrat ga v oddaji Intervju gosti Vida Petrovčič.
Dušan Šarotar se je rodil v Murski Soboti v letu študentskih demonstracij in študentskega gibanja v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Študiral je sociologijo kulture in filozofijo, danes pa je pisatelj, pesnik, scenarist, literarni kritik, esejist in fotograf. Živi v Ljubljani, njegova dela so prevedena v več kot deset tujih jezikov, zlasti odmevna sta bila prevoda dveh romanov v angleščino.
Tokratni gost je najprej otrok s Petrička, spada torej med tiste otroke, ki jim je komunistična oblast po vojni umorila starše, njih pa poslala v zloglasni Petriček pri Celju. Francijevo mamo so še videli zaprto v Starem piskru, potem pa je izginila v povojnih pomorih. Franci je odraščal kot sirota pri teti in se vse življenje spopadal s travmo, ki ga je spremljala od najnežnejših let. Kot publicista in široko razgledanega moža, podjetnika, ki je 30 let živel v Nemčiji, ga vladna ukinitev spomina na žrtve komunizma niti ni presenetila. Seveda ga je užalila, razbesnela, a hkrati vidi ta akt kot vrhunec delovanja Golobove vlade, ki se namesto s prihodnostjo ukvarja s preteklostjo. O sami ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma pričevalec pravi: "To je nekaj tako podlega, da se mora človek zadržati, da ne bi naredil kake neumnosti in da ne bi koga, prvega, ki bi ga srečal, mahnil. /…/ Vlada je ravno s tem zadnjim aktom pokazala, kako neumne ljudi ima." V pogovoru je Kindelhofer ocenil, da je tolikšno ukvarjanje s preteklostjo, kot smo mu priča sedaj, posledica vpliva nekdanjega predsednika Kučana, ki po njegovem ne deluje v smeri sožitja. Za prihodnost in spravo med Slovenci pa pravi, da je edina pot do tega resnica. Ko izvemo, kaj se je zgodilo, in si priznamo napake ter zločine med nami, potem lahko na tej osnovi zaživimo skupno prihodnost. Če tega ne bomo storili, se bomo neprestano vrteli okrog preteklosti in se vanjo vračali. Voditelj: Jože Možina
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Gost oddaje Intervju bo sociolog, prof. dr. Gorazd Kovačič, zaposlen na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s politično in ekonomsko sociologijo, sicer pa je tudi predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, ki je te dni napovedal nadaljevanje stavke visokošolskih delavcev; prvi stavkovni dan bo 30. maja. O delovnih razmerah visokošolskih učiteljev, o njihovih plačah, o slovenskem političnem prizorišču, o nevarnostih zlorabljanja zgodovinskih travm v politične namene in o tem, ali tudi sedanja vlada ponavlja napake njenih levoliberalnih predhodnic, se bo s prof. Kovačičem pogovarjala Ksenija Horvat.
Georg Mohr je šahovski velemojster, po izobrazbi in osnovnem poklicu je matematik, je tudi šahovski trener in publicist. Kot aktivni igralec je bil 20-krat član zmagovalnih ekip Železničarskega šahovskega kluba iz Maribora, ki so osvojile naziv državnih prvakov. Danes je predsednik tega kluba, ki deluje že 96 let.
Seizmologi in geologi so pripravili novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki jo morajo pri gradnji upoštevati projektanti. Dosedanja je bila metodološko zastarela. Starejši modeli so, po besedah strokovnjakov, potresno nevarnost podcenjevali. V prehodnem obdobju dveh let projektanti lahko uporabljajo ali novo ali doslej veljavno karto, od 1. maja 2024 pa bo nova karta edina veljavna za potresno odporno projektiranje. Kakšno je to projektiranje, v tokratni oddaji Intervju sprašujemo zaslužnega profesorja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Mateja Fischingerja, ki je dal s svojim širokim naborom temeljnih in aplikativnih raziskav v svetovnem merilu izjemen prispevek k razvoju potresnega inženirstva kot znanstvene vede. Voditeljica: Vida Petrovčič
Matevž Frangež je Mariborčan, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, v javnosti pa je mnogo bolj znan po svojem političnem udejstvovanju. Osem let je bil član mestnega sveta v Mariboru, dvakrat je bil izvoljen tudi za poslanca državnega zbora. Zdaj je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in predsednik Konference stranke Socialnih demokratov.
Gost tokratnega pogovora je prvi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Uvodoma je predstavil svojo novo knjigo Pomen osamosvojitve, s podnaslovom Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve. Zamisel za knjigo se je porodila ob ugotovitvi, da mlajša generacija, vključno s politiki, ki so sedaj na oblasti, o osamosvojitvenih temah ne ve veliko ali celo noče nič vedeti. Dr. Rupel se tako nasmehne ob izvajanjih kulturne ministrice dr. Vrečko in predsednice parlamenta Klakočar Zupančič, ki Čebine oz. 27. april 1941 povezujejo z osamosvojitvijo. Samostojna Slovenija je namreč nastala ob prelomu s starim totalitarnim režimom. Dimitrij Rupel v pogovoru označi poti in dileme slovenskega vključevanja v Nato in nasprotovanja le-temu. Nasprotniki so isti še danes, sedaj izražajo razumevanje za geostrateške interese Rusije v škodo Ukrajine. Glede slovenske prihodnosti pa je sogovornik prepričan, da moramo izkoristiti vse potenciale in na vodilne položaje postaviti sposobne ljudi, ne glede na politično prepričanje. Z delitvami in izločanjem bomo le nazadovali, je prepričan Rupel. Voditelj: Jože Možina
Na predvečer 1. maja bo gostja oddaje Intervju zaslužna profesorica dr. Polonca Končar, odlična poznavalka domačega in mednarodnega delovnopravnega področja. Redna profesorica Pravne fakultete UL je postala leta 1990, nekaj let zatem pa ena od treh dekank na čelu te fakultete doslej. Skoraj deset let je bila članica in predsednica Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope. To je odbor neodvisnih strokovnjakov za nadzor in spremljanje Evropske socialne listine, mednarodne pogodbe, ki določa delavske in socialne pravice. S prof. dr. Polonco Končar se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji dober večer bomo pozdravili Davida Mišiča, enega od letošnjih prejemnikov Glazerjeve listine: Gre za uveljavljenega arhitekta srednje generacije, ki s sodelavci med drugim načrtuje javne ter zasebne stavbe, idejne ureditve območij in izvaja prenove stavbne arhitekturne dediščine. Kakšni so sodobni, trajnostni izzivi arhitekture, kaj se je spremenilo in kaj ostaja kot torišče in vizija …
Slovenci smo ponosni na svojo naravo, na čisto okolje, zdravo pitno vodo. Pravico do pitne vode smo zapisali celo v ustavo. Toda naš ponos in skrb velikokrat ostajata na papirju. Na to nas opozarja tudi tokratni gost, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in ekolog dr. Mihael Jožef Toman. Voditeljica: Vida Petrovčič
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Neveljaven email naslov