Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan reformacije je že 30 let slovenski državni praznik in dela prost dan. Njegov pomen in globino bomo spoznavali v tokratni oddaji Dober večer, ko bo z nami Vladimira Mesarič, magistrica teologije, duhovnica mariborskih in štajerskih evangeličanov, namestnica vojaškega vikarja.
Gost nedeljskega Intervjuja je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle. Ta uvodoma izpostavi ukinjanje samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, kar razume kot škandal, usmerjen proti največjemu dosežku v vsej slovenski zgodovini. Peterle opaža, da je zdajšnja vladna koalicija mačehovska do tega dela slovenske zgodovine, kar po njegovem izvira iz dejstva, da slovenske pomladi in osamosvojitve niso vodili komunisti, ampak DEMOS. Peterleta skrbijo težnje po prevladi ene politične opcije na vseh področjih, kar spominja na enoumje, iz katerega smo izšli. Komentiral je tudi domnevni fizični napad na aktivistko Niko Kovač in ga primerjal z napadi na druge "ne naše", ki pa niso bili deležni nikakršne medijske pozornosti. Tako so bili na primer vandalizirani bivališče direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve Željka Oseta in muzejski prostori. Tudi njega so na ulici zmerjali, da je fašist. Peterle se je med drugim dotaknil globalno medijsko podprte ideologije LGBT ter poudaril svoje vrednote in udeležbo na Pohodu za življenje, na katerem so zagovarjali pravice nerojenih otrok. Peterle ugotavlja, da se evropska civilizacija zaradi odmika od vrednot, ki so jo oblikovale, nekako pogreza. Sam je na predavanju o duši Evrope v Gradcu dejal, da moramo za začetek odpraviti princip sovražnika. To pomeni, da odnos do drugače mislečih nikoli ne sme voditi v skrajnosti. Voditelj: Jože Možina
Franjo Murko je iz Slovenj Gradca, Mesta miru Organizacije Združenih narodov. Od otroških let ga spremlja petje, bil je član in ustanovitelj več zborov, tudi med študijem v Mariboru se petju ni odrekel. Že pet desetletij je neumoren kulturni organizator, vodil je več kulturnih ustanov, v času slovenskega osamosvajanja je bil direktor Koroškega radia. Na kaj pomisli, ko mu omenijo kulturno politiko?
Gostja oddaje Intervju bo pravnica Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. ZSSS je največja sindikalna centrala v Sloveniji. Sestavlja jo 23 sindikatov dejavnosti iz industrijskega, storitvenega in javnega sektorja. Ima 130 000 članov. Na kongresu v začetku oktobra je bila Lidija Jerkič vnovič izvoljena za petletni mandat na čelu ZSSS-ja. Z Lidijo Jerkič se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Ples ima na našem planetu dolgo in burno zgodovino, od tega da so ga častili, do tega, da so ga prepovedovali. Gostu oddaje Dober večer, Branku Padjanu, je ples zlezel pod kožo že zelo zgodaj. Ni postal vrhunski plesalec, pač pa vodja in direktor ene najstarejših plesnih šol v Sloveniji. Kakšen je njegov pogled na plesno sceno in življenje pa v oddaji. Z njim se bo pogovarjala Eva Stavbar.
Gost oddaje Intervju je dr. Janez Juhant, teolog, filozof in pedagog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Letos je izšla njegova odmevna knjiga – Lambert Erlich, prerok slovenskega naroda. Dr. Janez Juhant je prepričan, da je dozorevanje družbe počasen in zahteven proces, ki mora graditi na dialoškosti in vzajemnosti. Voditeljica: Vida Petrovčič
Bogomir Mirko Strašek se je kmalu po koncu druge svetovne vojne rodil v Celju, družina izvira iz okolice Rogaške Slatine, in kot strojnik po izobrazbi je prvo delo našel v steklarni. Danes je lastnik podjetja v Zgornji Savinjski dolini, ki skoraj celotno proizvodnjo izdelkov za avtomobilsko industrijo izvozi v tujino. Pred kratkim ga je predsednik republike odlikoval z redom za zasluge za njegov prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva.
Umetna inteligenca že dolgo ni več stvar prihodnosti, ampak je vse bolj del našega načina življenja, ki vključuje virtualne asistente, sisteme za prepoznavanje govora in obrazov, robote, brezpilotne letalnike in samovozeča vozila. A to je šele začetek, pravijo strokovnjaki. Medtem ko nam umetna inteligenca na številne načine olajšuje življenje, prinaša tudi vrsto etičnih dilem. Gostja oddaje Intervju je ena od največjih evropskih strokovnjakinj za družbena in moralna vprašanja glede uporabe robotov v vsakdanjem življenju, profesorica umetne inteligence na pariški univerzi Sorbona, Laurence Devillers. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je ustanovitelj in direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, kjer tudi predava. Kot ustanovni član slovenske krovne zveze za psihoterapijo opozarja, da bi priznavanje psihoterapije kot samostojnega poklica, za kar si že vrsto let tudi sam prizadeva, zvezala roke šarlatanom s tega področja. Ti namreč zlorabljajo dejstvo, da se na psihoterapevtsko obravnavo v javnem zdravstvenem sistemu danes čaka od enega do dveh let. To je nesprejemljivo, saj zaradi predolgih čakalnih dob kakovostna in strokovna psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna. Psihiater in psihoterapevt Miran Možina je gost tokratne oddaje Intervju. Pogovor vodi Vida Petrovčič.
Bojan Javornik je že vrsto let predsednik Zveze ribiških družin Maribor in eden tistih, ki desetletja opozarjajo na spreminjanje naših vodotokov. Minulo poletje je za vode in življenje v njih predstavljalo hud stresni test. Kaj se je nepovratno spremenilo in kaj prinašajo spremembe?
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Nataša Kramberger se je rodila v Mariboru, odraščala je v Jurovskem dolu, maturirala na mariborski Drugi gimnaziji in še pred študijem komunikologije je v poletni šoli začela pisati za Večer in revijo 7D. Danes ima stalno kolumno v ljubljanskem Dnevniku, živi v Berlinu, a je hkrati tudi mlada prevzemnica kmetije v Jurovskem dolu.
Drobtinice, prvi roman Mihe Mazzinija je izšel sredi osemdesetih let, torej v časih ko so se dobri romani prodajali še v 50.000 izvodih. Mazzini je po izobrazbi računalničar, z doktoratom iz antropologije vsakdanjega življenja in z britanskim magisterijem iz scenaristike. Napisal je več računalniških priročnikov, številne romane, zbirke esejev, scenarije, recimo za kultni film Operacija Cartier in za nedavni film Izbrisana, za katerega je prejel tudi mednarodne nagrade. Več kot desetletje je pisal kolumne za Siol, njegova redna služba je svetovanje na področju uporabniških vmesnikov za internetne in mobilne aplikacije. Z Miho Mazzinijem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Dober večer bo sociolog, učitelj, predavatelj, pesnik, pisatelj in doktor edukacijskih ved Bojan Macuh. Človek, ki mu vsak dosežen cilj postavlja izzive za dosego novega cilja. Nekdo ki izkorišča potencial, ki mu je dan. Z njim se je pogovarjala Eva Stavbar.
Ob smrti britanske kraljice Elizabete II. bo gost oddaje Intervju Guy de Launey, dopisnik britanske radiotelevizije BBC za območje Zahodnega Balkana. Guy de Launey je po izobrazbi zgodovinar, z BBC-jem sodeluje od leta 1995, sprva je poročal za BBC Radio 5 Live, BBC World Service, BBC World TV, v zadnjih letih pa je BBC-jev dopisnik za tujino. O tem, kaj smrt monarhinje pomeni za Britance in dežele Skupnosti narodov, se bo z gostom pogovarjala Ksenija Horvat.
V spomin na Iva Hvalico, ki je pustil pomemben pečat v slovenskem parlamentarizmu, ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 1997 opravil Lado Ambrožič. Hvalica v pogovoru odstira dogajanja in razmerja v politiki in gospodarstvu v prvih letih slovenske države.
Smo pred obiranjem jabolk, tradicionalno ene najpomembnejših sadnih vrst pri nas. O dilemah te kmetijske dejavnosti bomo govorili z Antonom Koršičem iz Arnovega sela pri Artičah, ki velja za enega najuspešnejših sadjarjev Posavja.
Diplomaciji, ki poteka za zeleno mizo, se zadnja leta v Sloveniji pridružuje tudi diplomacija za obloženo mizo – gastronomska diplomacija. Gre za promocijo kulturnih, gospodarskih, okoljskih in lokalnih posebnosti v okviru tako imenovanega butičnega turizma. S kakšnimi okusi in s katerimi zaščitenimi jedmi se lahko pohvali Slovenija? Kateri so tipični okusi Slovenije? O tem se v tokratni oddaji Intervju pogovarjamo z etnologom, umetnostnim zgodovinarjem, zaslužnim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in avtorjem osemdesetih knjig o gastronomiji. Z nami je dr. Janez Bogataj. Voditeljica: Vida Petrovčič
Jože Slaček je prvi slovenski celoviti intermedijski umetnik. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil član dveh ustvarjalnih skupin, ena od teh se je posvečala anarhopunku, v devetdesetih se je posvečal računalniški umetnosti. Zasnoval je niz dogodkov z naslovom Teorija sodobne umetnosti, je pobudnik mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru.
Gost tokratnega Intervjuja je slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, ki je bil med svojim ministrovanjem pogosto tarča hudih napadov, a se je nanje ostro odzival tudi sam. V pogovoru, ki ga je vodil Jože Možina, sta se dotaknila trenutnih razmer v Evropi, ko sta zaradi ruskega napada na Ukrajino pod vprašajem enotnost in prihodnost Evropske unije. Ta je po mnenju Simonitija najvarnejši prostor za obstanek in razvoj Slovenije. Glede aktualnih razmer je povedal, da ga je izid zadnjih parlamentarnih volitev presenetil zaradi velike razlike med strankami, obenem pa je mnenja, da je bil izid posledica nebrzdane propagande proti vladi, ki so jo večinski mediji kljub odličnim rezultatom vladanja izvajali ves čas. Glede zdajšnje oblasti in zlasti Gibanja Svoboda Simoniti pravi, da ga to Gibanje spominja »na neke zadeve, ki so bližje nesvobodi kot pa svobodi, ki jo zagovarjajo.« Simonitija motita pretirana samozavest in nastopaštvo, ki je po njegovem »premosorazmerno z gospodovo neumnostjo«. Kot skrajno nedopustna propaganda, ki si jo po njegovem privoščita nekdanji predsednik Kučan in tudi premier Golob pa je za Simonitija etiketiranje političnih nasprotnikov s fašisti. Predsedniku vlade Golobu svetuje, da glede fašizma pomete pred svojim pragom in dodaja: »To so zelo hude besede in so zelo žaljive, teh izrazov se ne more kar poljubno uporabljati. To niso preproste stvari, ker so ljudje res ogromno trpeli, in v demokratičnem sistemu ni primerno kar tako lepiti neke nalepke. Mislim, da je človek, ki to govori, ki na tak način žali, bedak ... Ne morem drugače reči.« Pojasnil je tudi svoje ostre nastope ob interpelaciji v parlamentu, ko je poslanca Matjaža Nemca okarakteriziral, da »ne zna nič«. V pogovoru sta se z voditeljem dotaknila tudi afere Smodej. Glede te je Simoniti napovedal, da ob morebitni vpletenosti politike v afero sodnega epiloga ne bo, ker sta dela policije in pravosodja »dobesedno v žepu leve politične opcije«. V nadaljevanju se je nekdanji minister za kulturo opredelil tudi do novele zakona o RTV-ju, ki jo je po njegovem mnenju treba zavrniti, saj namesto napovedane depolitizacije prinaša politizacijo javnega zavoda pod krinko nekaj izbranih levičarskih organizacij civilne družbe, ki naj bi imele vodilno vlogo v Programskem svetu. Komentiral pa je tudi po njegovem nesprejemljivo ravnanje v zadnjih dneh, ko nekateri novinarji in uredniki zlorabljajo programski čas javnega medija za aktivizem. Ob koncu je dr. Simoniti glede prihodnosti Slovenije in Evrope poudaril, da velja vztrajati pri demokraciji, pluralni družbi in svobodi govora pa tudi, da si želi, da bi Evropska unija obstala in bila dosledna pri obrambi svojih temeljnih načel.
Neveljaven email naslov