Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Dober večer bomo odšli v svet nogometa, športa, ki ima svoje pristaše po vsem svetu. Toda v ospredju bo ženski nogomet, saj je gostja Sonja Kranjc, nekdanja nogometašica NK Maribor. Vijolica torej, ki pa ima v svojem življenju tudi druge vloge.
Gostja oddaje Intervju bo doma in v tujini priznana psihiatrinja in psihoterapevtka, dr. Maja Rus Makovec, vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. 25 let je vodila Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola v okviru Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Ena od tem pogovora bodo tudi opozorila, da je pandemija covida 19 največja grožnja duševnemu zdravju po drugi svetovni vojni in da bomo njene posledice čutili še več let. Z dr. Rus Makovec se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratne oddaje Dober večer bo zgodovinar dr. Janko Prunk, tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Pred 60. leti se je zapisal proučevanju zgodovine, iz osrednje tematike svojega raziskovanja pa bo kmalu izšel tudi roman, ki bo srečanje z našo preteklostjo na povsem drugačen način.
Dr. Oto Luthar je v Prekmurju rojen Mariborčan, po izobrazbi je zgodovinar. Kot Fulbrightov štipendist je eno leto predaval na Univerzi Yale, sodeloval je z Inštitutom za Vzhodno in Srednje evropske študije na Dunaju, predaval na univerzah na Dunaju, v Mariboru in Novi Gorici. Že vrsto let je direktor Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Gost oddaje Intervju bo dr. Tomaž Mastnak, sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist, avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli. Med zadnjimi sta izšli Črna internacionala in Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. V nekdanji Jugoslaviji je bil sodno preganjan zaradi svojih člankov, sodeloval je v civilnodružbenih gibanjih osemdesetih let. Nekaj desetletij je predaval na ameriških univerzah, nazadnje na eni najuglednejših – na Princetonu. Z dr. Mastnakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bi vam rada predstavila gospoda, ki sebe vidi kot statistični vnos v planetarno bazo podatkov. Dokler ne bo izbrisan, bo mislil s svojo glavo. Čeprav ga to velikokrat oddaljuje od splošnih vzorcev bivanja na točno določenem koščku sveta in mu tu in tam povzroča težave, se ne podreja vzorcem. Poleg nekaterih človeških jezikov pasivno obvlada še jezik figur in razume osnove kvantne mehanike šahovskega prostora. Zato včasih piše - tudi pesmi.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil odličnega zdravnika in direktorja klinike na Golniku, dr. Aleša Rozmana. Gost je zdravnik z velikim srcem, popolnoma predan svojemu delu. Delo, ki ga opravlja, je njegovo poslanstvo, in to se ne konča ob odhodu iz službe. Pojasnil je dogajanje ob izbruhu epidemije covida 19, ko je prevladoval strah pred neznano boleznijo, a je medicinsko osebje kljub temu že takrat zelo požrtvovalno opravljalo svoje naloge. Na Golniku med drugimi zdravijo bolnike z najtežjim potekom koronavirusne bolezni. Tudi zato ljudje, ki od blizu poznajo razmere na covidnih oddelkih v bolnišnicah, težko sprejemajo mnenjske voditelje in pobudnike protestov, ki brez vsakršne zdravstvene izobrazbe javno izjavljajo, da virus ne obstaja. Dr. Rozman je pojasnil še tako imenovani dolgotrajni covid, ko ljudje, ki so preboleli covid 19, tudi po več kot enem mesecu občutijo bolj ali manj hude posledice bolezni. Te se lahko odražajo tudi kot tesnobnost ali depresija, težave s koncentracijo in motnje spomina. Dr. Rozman je opravil specializacijo iz pulmologije in se ukvarja z zdravljenjem pljučnega raka in raka rebrne mrene. Ti težko ozdravljivi obolenji sta večinoma posledici kajenja. Ob koncu je dr. Rozman spregovoril tudi o temeljnih dilemah človeštva, povezanih s čezmerno porabo in uničevanjem okolja. Njegova velika želja je, da bi v slovenski družbi obudili spoštovanje do sočloveka in prijaznost ter da ne bi zaostrovali razmer, ampak bi te dojemali »bolj športno« oz. dobronamerno.
Dr. Sara Tement je psihologinja, Mariborčanka, ki jo je učna pot vodila najprej na študij v Ljubljano, od tam na Dunaj, kjer je doktorirala, danes pa je profesorica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja predvsem s konfliktom med delom in zasebnim življenjem, in ta, kot vemo, zaznamuje življenja vseh nas.
Gostja oddaje Intervju bo prof. dr. Alenka Zupančič, mednarodno uveljavljena filozofinja in teoretičarka psihoanalize, del znamenite trojke ljubljanske filozofske šole Zupančič-Žižek-Dolar. Je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in profesorica na Evropski podiplomski šoli v Švici. Njene filozofske razprave, kot so Konec, Etika realnega: Kant, Lacan, Seksualno in ontologija ter druge, so prevedene v številne tuje jezike. Spomladi bo v angleškem jeziku izšla filozofska razprava z naslovom Antigona. Prof. Zupančič v člankih, kolumnah in intervjujih razmišlja o problemih sodobne družbe in o njihovih rešitvah. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Ana Tasič je učiteljica smučanja, občasno turistična vodnica, študirala je mednarodne odnose in zagovarjala magistrsko delo o človekovih pravicah na Univerzi v Yorku v Angliji. V Palestini je kot prostovoljka delala v begunskem taborišču v Ramali, v Grčiji je pomagala v begunskem taborišču Filipiada, smučanje je učila ženske v Afganistanu. Pred kratkim je bila izbrana za ime tedna na Valu 202.
Goste tokratne oddaje Dober večer bo Miran Krušič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica. Vezi stakne med pripadniki obrambnih sil v času vojne za Slovenijo pred 30. leti povezujejo še danes. Povezuje jih skupni projekt veteranskega centra Brinje in številne dejavnosti.
Gostja oddaje Intervju bo antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec, Nika Kovač, prvo ime uspešne referendumske kampanje proti spremembam in dopolnitvam Zakona o vodah. Nika Kovač bo letošnje šolsko leto preživela v New Yorku, kjer bo raziskovalka na Univerzi Columbia. Izobraževanje ji je omogočila fundacija Baracka Obame, saj jo je na podlagi bistvenega prispevka k razvoju skupnosti prepoznala kot »vodjo prihodnosti«. Med številnimi kandidati z vsega sveta so jih izbrali 15 in med njimi je Nika Kovač edina Evropejka. Inštitut 8. marec je pripravil tudi druge uspešne kampanje, med njimi kampanjo za potrditev novele kazenskega zakonika, ki vnaša nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu »samo ja je ja«, in kampanjo proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Z Niko Kovač se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Zdenka Križanič je upokojena učiteljica, prejemnica Zlatega grba občine Maribor, članica ženskega pevskega zbora Glasbena matica, organizatorka različnih prireditev, humanitarka in ljubiteljica gledališča. Ker to še zdaleč ni vse, se nam pridružite v oddaji Dober večer. Oddajo vodi Eva Stavbar.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil zdravnika Milana Kreka, ključno osebo pri spopadanju z novim koronavirusom. Milan Krek je na neki način snel rokavice, si nadel masko in ostro označil proticepilsko histerijo z besedami, da smo sedaj priča epidemiji necepljenih, ki imajo za talce celotno družbo. Ta bi se ob precepljenosti odpirala, tako pa se bo morala zapirati. Krek je poudaril, da so za dvome glede cepljenja odgovorni najglasnejši proticepilci, tudi mediji in del politike, in ti naj, po njegovem mnenju, prevzamejo tudi odgovornost za smrtne primere med tistimi, ki bi se lahko cepili, pa se zaradi njih niso. Milan Krek je v pogovoru med drugim povedal, kakšnih napadov in šikaniranja je bil deležen od trenutka, ko je postal direktor NIJZ. V luči vdora protivladnih proticepilcev na RTV je opozoril, da je reperja Zlatka, ki je Kreka javno šikaniral in napadal, sodišče oprostilo, kar pomeni, da je »lov na Milana Kreka odprt«. Dejstvo, da so kmalu po začetku epidemije tarča negativnega medijskega poročanja postali tudi zdravniki, medicinske sestre in negovalno osebje, je Krek označil za skrajno žaljivo in krivično. Posledica tega je množično odhajanje prav tistih zaposlenih v zdravstvu, ki delajo s covidnimi bolniki. Direktor NIJZ z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo za del politike in medijev med najhujšo epidemijo pomembnejše rušenje vlade kot pa spopad z virusom in varovanje življenj. Tudi zato je Slovenija plačala višjo ceno. Ob koncu oddaje Milan Krek roti državljane, naj vendar zaupajo strokovnjakom in se cepijo, naj ne nasedajo politiki in proticepilcem, ki vnašajo zmedo iz razlogov, ki z etiko in Hipokratovo prisego nimajo nobene zveze.
Novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž se je rodil v Črni na Koroškem, v bogoslovje je vstopil leta 1983, leta 1989 je bil posvečen v duhovnika. V Rim je bil poslan na študij Svetega pisma, doktorski študij biblične teologije pa je zaključil na papeški univerzi Gregoriani. Škofovsko službo je nastopil v času polnem izzivov, zato v pogovoru z njim o aktualnem, pa tudi o tem, kje v svoji škofiji se počuti kot v nebesih.
Gost oddaje Intervju bo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, sociolog, predavatelj, raziskovalec in publicist na področjih enakosti spolov, diskriminacije, homofobije, državljanstva in človekovih pravic. O obdobju pandemije v slovenskem izobraževalnem sistemu, položaju tujih študentov pri nas, poseganju politike v avtonomijo univerze, o konstruktu »teorija spola«, gibanjih proti teoriji spola, o nasilju nad mladimi z različnimi spolnimi identitetami in poskusih uvajanja verbalnega delikta se bo z dr. Kuharjem pogovarjala Ksenija Horvat.
Gospa Mira Strmčnik Gulič je arheologinja, ki je eno izmed svojih najbolj vznemirljivih najdb odkrila v rojstnem kraju na Koroškem, a je ta le drobec v primerjavi s pet tisoč let, to je namreč časovni razpon, v katerega lahko umestimo obdobja, iz katerih so predmeti in najdbe naselbin na arheoloških najdiščih, na katerih je delovala. V pogovoru z njo bomo potovali skozi čas.
Tibor Šimonka, ki je bil pred tremi meseci izvoljen za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ima za seboj dolgo menedžersko pot, tudi v vlogi kriznega menedžerja ali sanatorja. Velik del kariere je preživel v železarstvu – ko so v devetdesetih letih železarne tonile v izgubah, jih je saniral in v nekaj letih spravil do dobička. Ko je zaradi neuspelega menedžerskega prevzema v težave zašla ptujska Perutnina, je prevzel njeno vodenje. Obe podjetji, železarne in Perutnina, sta bili nato prodani tujcem. Tudi o tem govori Šimonka v tokratnem Intervjuju, predvsem pa seveda o trenutnem stanju v gospodarstvu, ki kljub krizi zaradi covida 19 dosega dobre rezultate. Gospodarska zbornica bo podjetjem pri spopadanju z epidemijo ponudila pomoč, napoveduje. Hkrati dodaja, da bo odgovornost za spoštovanje pogojev PCT moral prevzeti vsak posamezni zaposleni, in to ne na stroške delodajalcev. Voditeljica: Lidija Hren.
V oddaji Dober večer bomo tokrat gostili ravnateljico OŠ Prežihovega Voranca Barbaro Pernarčič, dobitnico priznanja Blaža Kumerdeja za leto 2020, Gre za priznanje, ki se podeljuje za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso. Prejšnje leto je bilo v tem pogledu izjemno in in to, ki se bo čez nekaj dni končalo, prav tako. Zato bo več kot zanimivo poslušati ravnateljico, za katero je bila prva velika ravnateljska preizkušnja prav korona šola. Pridružite se nama - v ponedeljek 23. avgusta ob 20-ih na Televiziji Maribor.
Tokratni gost Jožeta Možine je ta hip najbolj »vroč« in prodoren slovenski znanstvenik z briljantno kariero, njegova zgodba je posebej zanimiva in poučna za mlado generacijo. Komaj 41-letni dr. Jure Leskovec nam uvodoma oriše življenjsko pot od zvedavega fantiča s Polhograjskega hribovja do briljantnega računalniškega znanstvenika na najvišji svetovni ravni in profesorja na sloviti ameriški univerzi Stanford. Kot nujen pogoj za uspeh izpostavlja vztrajnost: »Treba je trdo delati, biti moraš zagnan, nepopustljiv, včasih malo trmast. In z dobrim delom se stvari odprejo.« Dr. Leskovec se je ob znanosti podal tudi v podjetniške vode, s sodelavci je ustanovil svoje podjetje, ki so ga prodali globalnemu spletnemu omrežju Pinterest, pri katerem je dr. Leskovec sedaj vodilni strokovnjak za razvoj. V pogovoru nam zelo poljudno predstavi nekatere svoje raziskave, ki so zelo pomembne in zanimive za človeštvo. Med drugim je vodil projekt, v katerem so na primeru največjih ameriških mest izvedli raziskavo, ki natančno dokazuje, kako močan pozitiven vpliv je imelo omejevanje gibanja na širjenje epidemije covida 19. Na to raziskavo se sedaj pri odločitvah naslanjajo vlade številnih držav in ustavna sodišča. Gost nam nazorno opiše tudi, kako je med epidemijo potekalo zaprtje univerze Stanford ter kako se je ustavilo življenje v Kaliforniji, kjer so prebivalci dosledno upoštevali zaščitne ukrepe. 41-letni uspešni slovenski znanstvenik pa ni pozabil svoje domovine Slovenije, od katere je, kot pravi, prejel veliko. Je pobudnik in promotor izjemno uspešne ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki daje priložnost slovenskim študentom, da se s pomočjo slovenskih profesorjev v tujini izobražujejo na najboljših univerzah po svetu, hkrati pa tujim študentom slovenskega rodu omogoča študij v Slovenji. O tem svojem poslanstvu pravi: »Zmeraj sem in bom pomagal Sloveniji. S svojimi kompetencami sem vedno pripravljen pomagati Sloveniji, Slovencem.« V zanimivem pogovoru se je gost dotaknil številnih področij, ki so še posebej aktualna, od digitalizacije do umetne inteligence. Kljub mednarodnemu uspehu pa ostaja zvest svojemu narodu. Na vprašanje, v kakšno Slovenijo bi se rad vračal, odgovarja, da si želi manj razklanosti med Slovenci in več povezovanja: »Res bi bilo dobro, da več sodelujemo, da se povezujemo in iščemo skupne točke ter poudarjamo stvari, ki so nam skupne, in ne stvari, v katerih se razlikujemo«.
Neveljaven email naslov