Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nedavne poplave in druge vremenske ujme so to poletje prizadele več tisoč slovenskih družin. Mnogi so izgubili dom in vse svoje premoženje ter spomine. Zato bodo duševne rane ostale še dolgo potem, ko bo materialna škoda vsaj delno odpravljena in povrnjena. O tem, kako pomembna je tolažilna beseda, se bomo pogovarjali s patrom jezuitom dr. Silvom Šinkovcem. Voditeljica: Vida Petrovčič
Marjan Pungartnik je po izvoru Korošec, novinarstvo je študiral v Ljubljani, urednikoval je na Tribuni in na Radiu Študent, na mariborski univerzi je v osemdesetih vodil njen marksistični center. V bistvu pa je literat, pesnik in pisatelj, tudi prevajalec, ter mentor. Bil je pobudnik ustanovitve Mariborske literarne družbe.
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi Jože Možina, je prehodil karierno pot od miličnika in policista, do predavatelja, poslanca, državnega sekretarja in ministra za notranje zadeve. Vinko Gorenak spregovori o poklicni odločitvi, na katero je vplivala učiteljica, ki ga je usmerila v gimnazijo. Ob zlomu bivšega režima je pri policiji deloval v komisiji za preobrazbo »ljudske« milice v sodobno policijo zahodnega tipa. »Tu smo naredili napako, celo dve ...« prizna Gorenak, saj razen imena niso spremenili ničesar. Nič niso naredili za depolitizacijo policije, priznava, zato je ta ustanova, ki bi morala biti nepolitična, po njegovem mnenju močno nagnjena v levo. V politiko ga je izstrelila afera Vič-Holmec, pozneje je bil trikrat izvoljen za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke. Gost pojasni konkretne primere, kako je SDS vedno, ko je bilo mogoče, k sodelovanju povabila tudi druge parlamentarne stranke. Na levi, pravi Gorenak, pa so čedalje bolj radikalno vodili politiko izločevanja. Dobro sodelovanje vlade in opozicije vidi pri sanaciji poplav in pomoči prizadetim, obenem pa se z grenkobo spominja epidemije covida 19, ko je opozicija zlorabljala stisko ljudi za svoje politične namene. Tudi o levo usmerjeni civilni družbi meni, da je njen glavni motiv delovati v korist leve politične opcije. Gorenak je zaskrbljen za prihodnost Slovenije in Evrope, opozarja na erozijo evropskih krščanskih vrednot. Velika težava za obstoj Evrope, kot jo poznamo, so po njegovem mnenju migracije in nizka rodnost.
Sara Božanič je strokovnjakinja za modno oblikovanje, raziskovalka korporativnih identitet, direktorica Inštituta za transmedijsko oblikovanje. Verjame v izobraževanje, ki ljudi vključuje in povezuje, je avtorica in soustvarjalka zvitih pravljic, ki nam ponujajo drugačen pogled na življenje, in nas odvračajo od brezhibnega oblikovanja statusnih izdelkov.
Psihoterapija – še eno slovensko prizorišče strasti, prestiža, velikih finančnih vložkov, a hkrati tudi iskrene skrbi za ureditev pomembnega področja duševnega zdravja. V pripravi je nov zakon, ki bi moral po dolgih letih urediti področje psihoterapije; že to jesen ga pričakujemo v javni obravnavi. Na TV Slovenija smo že predstavili nekaj pogledov na ureditev te problematike, tokrat pa bo gostja oddaje Intervju doktorica Sana Dobnik Čoderl, klinična psihologinja, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, pa tudi članica delovne skupine za normativno ureditev psihoterapije na Ministrstvu za zdravje. Je tudi stalna sodna izvedenka za klinično psihologijo in vodja Službe za klinično psihologijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Maja letos je Srbija dosegla žalosten svetovni rekord. 13-letni otrok je v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja s strelnim orožjem ubil devet učencev in šolskega varnostnika. Tako je postal najmlajši strelec, ki je sam pobil toliko žrtev. S tem je prekosil tudi znane primere množičnega streljanja v ZDA. Po nekaj mesecih je zato čas, da analiziramo, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja v Srbiji in kako se je to sploh lahko zgodilo. V oddaji Intervju je z nami zdravnik in psihoterapevt Zoran Milivojević. Voditeljica: Vida Petrovčič
Pogovor z najbolj plodovitim slovenskim pisateljem, Ivanom Sivcem, ki je napisal že več kot 170 knjig, bo gledalce pritegnil zaradi klene, a hkrati spoštljive govorice in vrednotnega sistema, ki temelji na slovenskih vrednotah, kulturi in zgodovini. Voditelj oddaje Jože Možina je pogovor usmeril v Sivčeve knjižne novosti, predvsem dve. Prva, z naslovom Zemlja se z nami pogreza, pripoveduje o ugrezu in potopitvi lepe vasi Škale v Šaleški dolini, kar je bilo posledica izkopavanja lignita. V knjigi, ki je po zvrsti in vsebini prelomno Sivčevo delo, spoznamo odnos oblasti do prizadetih kmetov, ki je bil izkoriščevalski in porazen. Delno je kmečki živelj takega ravnanja še deležen, zato ima knjiga podnaslov Roman o času, ki še ni minil. Naslednja je knjiga O srečni dom nad zvezdami, ta govori o primorskem duhovniku Filipu Terčelju, karizmatičnem vzgojitelju mladih in branitelju slovenske besede, ki so ga preganjali fašisti, po vojni leta 1946 pa so tega svetniškega duhovnika okrutno umorili
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Gost oddaje Intervju bo Matjaž Gruden, ki pri Svetu Evrope vodi direktorat za demokratično participacijo. Ta institucija med drugim poskuša opolnomočiti državljane, da bi razvili občutek vpliva na ukrepe odločevalcev in institucije in spodbuja k aktivnemu in odgovornemu državljanstvu. Matjaž Gruden je pravnik, v slovenski medijski prostor pa vstopa s kolumnami v Večeru, v katerih se osredotoča na spoštovanje človekovih pravic, na vse vrste nestrpnosti in javne politike, ki bi morale pripomoči, da bi naše kompleksne in raznovrstne družbe stopale po demokratični poti. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko dr. Matjaž Zwitter ima bogate izkušnje z delom s hudo bolnimi. Med drugim je izdal dve strokovni knjigi, Pogovori o zdravniški etiki in Pogovarjamo se o evtanaziji. Je predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, v zadnjih desetletjih strokovno obravnava tudi vprašanja evtanazije. »O problemu evtanazije v javnosti velikokrat govorijo mladi in zdravi ljudje, ki na bolezen in umiranje gledajo popolnoma drugače kot starejši in bolni,« meni dr. Matjaž Zwitter. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega nedeljskega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je izjemen poznavalec zgodovine letalskih dogodkov na Slovenskem, zlasti med prvo in drugo svetovno vojno. G. Bedič bo v oddaji predstavil tudi izsledke in predmete iz terenskih raziskav, kar bo širša javnost izvedela prvič. Za kaj gre? Ekipa zanesenjakov in strokovnjakov, ki dobro sodelujejo, je raziskala ostanke nemškega letala, ki je pred prebojem na soški fronti pri Kobaridu oktobra leta 1917 strmoglavilo v visokogorju. Ne le da so našli predmete izredno redkega nemškega vojaškega izvidniškega letala, raziskali so tudi usodo posadke. Zlasti zanimivo je, da se je izvidniku uspelo s poškodovanimi nogami po 33 urah priplaziti do najbližje kmetije. Njegov nečak je pred nekaj meseci obiskal kraj, kjer je z letalom strmoglavil stric. Bedič sam je do podrobnosti raziskal usodo ameriškega letala in pilota, ki je med drugo svetovno vojno strmoglavilo pri Babjem zobu nad Bledom, navezal je stike z rojstnim krajem pilota in tam so mu postavili muzej. Posebno presenetljiv je izkop motorja angleškega lovca Spitfire, ki je leta 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Motor so pred nekaj leti potegnili iz barjanskih tal z globine 7 metrov, zdaj pa je na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Ob njem je predstavljena zgodba pilota, ki je pravočasno izskočil iz zadetega letala, padel v nemško ujetništvo in preživel vojno. Iz gosta kar vre izredno poznavanje velikega dela usode več kot 200 letal, večinoma ameriških bombnikov, ki so med drugo svetovno vojno strmoglavila na slovensko ozemlje. V pogovoru se bo gost dotaknil zgodbe letal Spitfire, ki so sestavljala prvo partizansko letalsko enoto, eno od teh se je imenovalo Slovenec, drugo pa Goričan. Maketo »Slovenca« nameravajo postaviti na ogled v Trbovljah. Eno od letal Spitfire je med vojno strmoglavilo na Rakeku, pilot je umrl. Tudi v tem primeru je Bedič navezal stike s sorodniki v ZDA in dobil celo pismo, ki ga je pilot malo pred smrtjo pisal domačim. Zanesenjaka in strokovnjake čaka še veliko dela. V tem času potekajo dogovori z nemškim veleposlaništvom o prenosu posmrtnih ostankov nemškega pilota, ki so ga našli na Pokljuki. Prava poslastica bo dvig nemškega lovca, ki je ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 končal v rečnem rokavu Mure in nedotaknjen čaka na izkop. Tu je še italijansko letalo iz prve svetovne vojne ... Kljub navdušenju nad zgodovinskim raziskovanjem letalskih sestrelitev in nesreč pa Aleš Bedič poudarja, da so bile te naprave vendarle ubijalski stroji, ki so v vojni povzročili veliko žrtev. Kot primer nesmisla vojne omenja zavezniško bombardiranje Jesenic malo pred koncem druge svetovne vojne, ko so bombniki, ki zaradi slabega vremena niso dosegli ciljev v Avstriji, svoj ubijalski tovor odvrgli na večinoma stanovanjski del Jesenic, pri čemer je bilo ubitih 127 domačinov. Tudi sicer so zavezniška bombardiranja povzročila več kot 7000 smrtnih žrtev med Slovenci, kar je npr. več žrtev, kot jih je povzročil italijanski okupator, ali več, kot je bilo žrtev vaških straž in slovenskih domobrancev skupaj. Pogovor z Alešem Bedičem odstira bogato zgodovino tragičnih dogodkov na slovenskem ozemlju, ki naj zveni v opozorilo, kako velika tragedija je vojna in kako velika vrednota je mir.
Gostja oddaje Intervju je krajinska arhitektka, doktorica Maja Simoneti. Je avtorica številnih študij o trajnostnem razvoju in urejanju javnega prostora, vse od urbanih gozdov, otroških igrišč, mestnih parkov, vrtičkov in zelenic, torej o tistem delu javnega prostora, ki je povezan s kakovostjo bivanja, zdravjem in dobrim počutjem. Po treh desetletjih na Ljubljanskem urbanističnem zavodu zdaj deluje pod okriljem Inštituta za politike prostora. Raziskuje inovativne rešitve doma in v tujini ter ohranjanje in revitalizacijo krajin. Vso svojo raziskovalno pot pa je tudi velika zagovornica vključevanja javnosti v prostorsko načrtovanje. Z dr. Majo Simoneti se pogovarja Ksenija Horvat.
Ne mine dan, da ne bi brali, poslušali in se pogovarjali o umetni inteligenci. Velikokrat z občudovanjem, kaj zmore, zadnje čase pa tudi s strahom pred vsem, kar nam prinaša. Bo inteligentni sistem ChatGPT, ki je prosto dostopen na spletu tudi v slovenščini, izrinil ljudi iz marsikaterega poklica? Nas umetna inteligenca ogroža ali je samo koristno orodje v rokah ljudi? O tem se v tokratni oddaji Intervju Vida Petrovčič pogovarja z enim od pionirjev računalništva in umetne inteligence v Sloveniji, dr. Matjažem Gamsom.
Zaslužni prof. dr. Andrej Fink se je rodil slovenskim povojnim beguncem v Italiji. Mladost je preživel v slovenski skupnosti v Argentini, doktoriral pa je na Pravni fakulteti Univerze Complutense v Madridu. Je pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov. V Madridu je študiral tudi politično sociologijo, mednarodne odnose in zunanjo trgovino. Na Višji vojaški šoli je diplomiral iz strategije. Več kot 30 let je predaval na dveh uglednih univerzah v Buenos Airesu, po upokojitvi pa sta se s soprogo preselila v domovino svojih staršev – političnih beguncev. Je avtor dveh knjig in soavtor štirih. V intervjuju se bo dr. Jože Možina z njim pogovarjal o njegovem doktoratu, objavljenem v knjigi, ki zadeva oblast, ki je zavladala na nedemokratičen način. Drugo njegovo delo pa je povezano s fenomenom Južne Amerike. Na primeru te dr. Fink dokazuje povezavo vrednot in varnosti. V pogovoru se bo gost posvetil tudi dogajanju v Sloveniji, ki ga pozorno spremlja in komentira, od obujanja in čaščenja nekdanjega komunističnega režima v Čebinah do ukinitve dneva spomina na žrtve komunizma ter preprečevanja pokopa žrtev komunizma na Žalah in podobno. Ugledni profesor in zavedni Slovenec izhaja iz formacije Slovencev v Argentini, ki so poseben fenomen, saj jim je uspelo ohraniti jezik in slovensko identiteto tudi v četrti generaciji. Prav jezik, kultura in pristne slovenske vrednote so po njegovem sidra, ki zagotavljajo obstoj in razvoj slovenskega naroda.
Gostja oddaje Intervju bo doktorica Jana Javornik, raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu, v Stockholmu in v Utrechtu. Raziskuje področja, kot so javne politike, delovna razmerja, enakost in vključenost na trgu dela, organizacija dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, poklici prihodnosti, vpliv pandemije na družbo. Med letoma 2019 in 2021 je bila generalna direktorica za visoko šolstvo na slovenskem Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo. O tem, kaj kažejo njene raziskave in kako razmišlja, jo sprašujejo v Guardianu, Observerju, Financial Timesu, Telegraphu, na BBC-ju in tokrat tudi Ksenija Horvat v oddaji Intervju.
Pri 14.-ih je odšel v internat, pri 17.-ih je bil že v službi, pri 18.-ih je začel živeti sam. Značilnosti Sergeja Kosmana sta neodvisnost in drugačnost. Pa norost ali pogum- odvisno od zornega kota. Z motorjem sta naredila na tisoče kilometrov, nesreča in posledice pa so ga pripeljale tudi do aktivne vloge v humanitarni dobrodelni organizaciji Zavod Beli angeli.
Država Slovenija, naša domovina, praznuje 32 let obstoja. To je primeren čas, da se vprašamo, kje vse živimo Slovenci zunaj meja svoje domovine, kako živijo naši zamejci, zdomci in izseljenci in kdo vse živi v državi Sloveniji. Naš tokratni gost je docent dr. Dejan Valentinčič, raziskovalec manjšinskega in migracijskega prava in politike, medetične integracije in kroženja možganov. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Drago Šketa se je rodil v delavski družini v Mariboru, med študijem je prejemal Zoisovo štipendijo za nadarjene študente, ko je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pa je prejel še rektorjevo nagrado za najboljšega študenta v generaciji. Pripravništvo je opravljal na Višjem sodišču v Mariboru, nekaj let zatem je postal državni tožilec, in danes je, že v drugem mandatu, generalni državni tožilec Republike Slovenije.
V tokratnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil profesorja z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mitjo Ferenca. Dr. Ferenc, ki je tudi odličen glasbenik, se bo v pogovoru posvetil predvsem vprašanju spoštovanja osnovne civilizacijske norme – pravice vsakega pokojnika do groba. Dr. Ferenc je prvi podpisal odprto pismo o nujnem razmisleku, v katerem več kot 30 uglednih zgodovinarjev in raziskovalcev vlado poziva, naj v duhu sprave in državniške drže razglasi 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma. Datum označuje vse žrtve komunizma, tudi povojne. Se je pa konkretno tega dne leta 1942 zgodil do tedaj največji pomor civilnih oseb od začetka vojne, ko je partizansko gibanje pomorilo več kot 50 Romov, povečini žensk in otrok. Sogovornik je že 33 let član vladne komisije za prikrita grobišča in je v tem času med drugim opravil epohalno delo evidentiranja več kot 750 grobišč in morišč po vsej Sloveniji. Prvi stik s to tragično tematiko sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je najprej raziskoval fenomen partizanskih bolnic v Kočevskem rogu, kasneje pa Kočevsko kot posebej zaznamovano pokrajino, nad katero sta se znesla vojna in povojno opustošenje zlasti sakralnih objektov. V pogovoru spoznamo tri desetletja spopadov z novodobnimi »Kreoni«, ki so ovirali delo komisije, a hkrati tudi velike uspehe v duhu civilizacijskega odnosa do pobitih, kjer sta mejnika zlasti Slovenska Bistrica in odkritje Hude jame, potem ko so stare strukture sicer za dalj časa onemogočile raziskovanje. Nedavni izkop največjega slovenskega morišča pod Macesnovo gorico je še kako aktualen, saj sedanja oblast, zlasti mestna, preprečuje pokop zunajsodno pobitih na ljubljanskih Žalah. Podobno kot ljubljanski župan Janković zavrača pokop Romov, pobitih 17. maja 1942. Dr. Ferenc poziva k soočenju z resnico, ki je edina pot do sprave in pomiritve, ter obenem obsoja ukinitev muzeja osamosvojitve. Poudarja, da je prav spravna slovesnost v Kočevskem rogu julija 1990 omogočila poenotenje in uspeh Slovencev v času plebiscita in vojne za Slovenijo. Zanj je to trajen vir za slovensko prihodnost, na katerega so tudi v državnem vrhu premalo ponosni. Voditelj: Jože Možina
Franjo Šarman je podjetnik, ki sledi zanimivi in vznemirljivi družinski zgodovini in tradiciji. Njegov dedek je bil Kralj Dravskih splavarjev še v času, ko so po Dravi les prevažali vse do Donave. Njegova prababica in obe babici so bile znane gostinke v flosarskih in kujorskih gostilnah svojega časa. Življenje v slogu drame, težkega dela in tudi veselja.
Neveljaven email naslov