Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Dr. Zdenko Verdenik bo 2. maja dopolnil 75 let. Rojen je bil na Ptuju, mladost je preživljal v sosednjih Pekrah, šport pa ga je oblikoval, najprej kot nogometnega igralca, pozneje kot trenerja in selektorja. Je redni profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, in za razvoj nogometne stroke skrbi v okviru Zveze nogometnih trenerjev Slovenije. Vabimo vas, da si pogovor z dr. Zdenkom Verdenikom v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 22. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V oddaji, ki jo vodi dr. Jože Možina, tokrat gostimo enega najbolj izobraženih Slovencev, akademika prof. dr. Jožeta Krašovca. Znanstvenik, biblicist s štirimi doktorati, bo spregovoril o najnovejšem prevodu Svetega pisma, ki je nedavno izšel pri Založbi Družina in SŠK. Nova, jeruzalemska izdaja Biblije je prišla iz tiskarne 440 let po prvem prevodu, ki ga je prispeval Jurij Dalmatin. Gigantsko delo je akademik Krašovec s sodelavci prevajal iz izvirnih jezikov, hebrejščine, grščine in latinščine. Slišali bomo Jezusovo molitev Oče naš v hebrejskem jeziku, ki ga profesor Krašovec odlično obvlada, predstavili pa bomo tudi spremembe te molitve, ki jih prinaša novi prevod. Gost poudarja pomen Svetega pisma, okrog katerega sta zgrajeni judovska in tudi celotna evropska civilizacija, ob tem stebru krščanstva pa se je formirala tudi slovenska nacija. Sogovornik se bo dotaknil najrazličnejših bibličnih tem, ki so še kako aktualne tudi v današnjem času. Govor bo o izvoru zla, o grehu zavisti, o pravičnosti, ki je izvorno položena v človeka. Akademik Krašovec bo primerjal biblični boj med dobrim in slabim z ohranjanjem vrednot in zanikanjem teh v času, v katerem živimo. Izjemno zanimivo bo slišati napotilo profesorja Krašovca, kako doseči mir, tudi notranji mir v vsakem od nas. Zavedati se moramo svojih napak in se ne poveličevati. Večnost pa bo dosegel tisti, ki bo vztrajal, poudarja tokratni gost Intervjuja. Posebej ljub mu je psalm 131, ki se glasi: »Gospod, moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo. Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene. Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša. Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!« Voditelj pa je izjemnega gosta, ki ravno 20. aprila praznuje 80 let, počastil s citatom sv. Pavla, ki pravi: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil …«
Dr. Ludvika Toplaka že dobro poznamo, kot nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru, kot pravnika, dolgoletnega profesorja, kot politika in kot diplomata, a predvsem kot neumornega iskalca novih priložnosti v visokošolskem izobraževanju, ki se v Sloveniji celo hitreje razvija izven kot v okviru treh ali štirih javnih univerz.
Gostja Intervjuja je Svetlana Slapšak: doktorica znanosti, antropologinja, klasična filologinja, publicistka, aktivistka – seznam še zdaleč ni izčrpan. Predvsem pa je pokončna ženska, ki navdušuje s svojo držo, za koga trmoglavostjo in brezkompromisnostjo, obenem pa si neizogibno ustvarja tudi številne nasprotnike in celo sovražnike. Svetlana Slapšak je tudi izjemno plodovita avtorica, ki je napisala več kot sto strokovnih in leposlovnih knjig. V svoji zadnji z naslovom Moje mačkoljubne zgodbe govori o mačkah, ki so mnogo več kot samo njene večne sopotnice.
Dr. Marjan Toš je otrok Slovenskih goric, po poklicu profesor zgodovine in geografije z doktoratom iz zgodovinske antropologije. Bil je novinar, uslužbenec organov za notranje zadeve, vodil je delavsko univerzo in strokovne službe Lovske zveze Slovenije, najdlje pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Tokratna gostja oddaje Intervju je ponosna Slovenka Marija Ahačič Pollak, ki je že desetletja eden od stebrov slovenske identitete med našimi izseljenci v Kanadi. Ustanoviteljica zbora Plamen in avtorica radijske oddaje za kanadske Slovence je vsestransko dejavna vse od leta 1960, ko je za možem pobegnila iz takratne Jugoslavije. Podala se je v neznano in začela znova, pove Marija, ki je za seboj v Sloveniji pustila obetavno kariero pevke v Ansamblu Slavka Avsenika. V oddaji predstavljamo tudi izjemno lep glasbeni spot posnet na Jezerskem Tečejo, tečejo nitke življenja, ki je nastal na pobudo Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija in si ga lahko v celoti ogledate na tej povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/175020795 Voditelj: Jože Možina
Gost oddaje intervju je Aleš Črnič, religiolog in univerzitetni profesor. Beseda bo tekla religiji, pa ne le krščanski, kar pomeni, da bo govor o slovenski, evropski; človeški družbi nasploh. Kajti religija in vera, ki ju sicer ne gre enačiti, ne nastajata v praznem prostoru, sta družbeni pojav, ki ga ni mogoče zanikati, sta tu, z nami, če hočete v nas, hoteli ali ne, odkar obstajamo.
Marjan Lah je dolgoletni televizijski športni novinar, ki je najprej diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, današnji Fakulteti za šport, potem ga je pot zanesla na televizijo, kjer se je uveljavil kot športni novinar in dolgoletni urednik Športnega programa Televizije Slovenija. Je kritičen in analitičen poznavalec javne radiotelevizije, kakršna bi morala biti.
V pogovoru z nekdanjim ustavnim sodnikom, diplomatom in profesorjem se voditelj Jože Možina sprva dotakne mednarodnih tem, saj smo prvič v zadnjih desetletjih priča veliki destabilizaciji v svetu. Temu botrujeta ruska vojna z Ukrajino in izraelski napad na Gazo, ki ga je izzval teroristični napad Hamasa. Dr. Petrič kot nekdanji ambasador v Indiji zanimivo oceni dinamiko med Rusijo, Kitajsko in Indijo. Gost se dotakne tudi notranjepolitičnih vprašanj, pri čemer ne more skriti razočaranja nad neučinkovitostjo sedanje vladne koalicije. Apelira k temu, da je v slovenski politiki nujno treba narediti konec delitvam in izključevanju. Želi si čimprejšnjih volitev in velike koalicije, da bi v Sloveniji končno začeli sodelovati ter s tem napredovati.
Dr. Joso Vukman se je rodil leta 1946 v Pirovcu pri Šibeniku, njegov oče je bil delavec v Litostroju, sam pa se je v iskanju identitete med možnimi študiji tehnike, psihologije, filozofije ali književnosti, posvetil matematiki. Ko je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo in so mu v dvorani gromko zaploskali, je najprej pomislil, da je to še en dokaz, da ga je slovenski narod sprejel medse.
Gost tokratne oddaje Intervju velja za očeta slovenskega balonarstva. Pred 46 leti je s skupino letalskih navdušencev zgradil svoj prvi toplozračni balon in z njim preletel Slovenijo, pozneje jih je izdelal še več kot deset. Z balonom je letel tudi na višini 10 600 metrov. Na seznamu najuspešnejših balonarjev na svetu se uvršča na 22. mesto. Naš gost je prejemnik Bloudkove nagrade Slavko Avi Šorn. Pogovor vodi Vida Petrovčič.
Rudi Bračič je otrok železničarske kolonije v Mariboru, v nekdanji Železniški industrijski šoli se je najprej izučil za mehanika za dizelske lokomotive, toda bolj ga je vleklo k športu. Bil je nogometni vratar, predmetni učitelj in profesor športne vzgoje, nogometni trener, dolga leta športni funkcionar. Danes je najboljši slikar med nogometaši, ki zase pravi, da se še vedno uči.
Gost Intervjuja je Lev Kreft, sociolog, urednik, politik. Bil je poslanec v prvem sklicu slovenskega parlamenta in podpredsednik državnega zbora. Kreft je bil poslanec, ki so mu, ko se je oglasil, vedno in z razlogom prisluhnili. Leta 2002 je kandidiral za predsednika države. Lev Kreft je tudi univerzitetni učitelj ter sin dramatika, pripovednika, profesorja Bratka Krefta in Judite Hahn Kreft, gledališke igralke, ki je igrala tudi v nekaj jugoslovanskih filmih.
Miha Bučar je idejni oče in vodja Muzeja južne železnice Šentjur za Štajersko pa tudi eden ne prav pogostih srečnežev, ki mu je bil njegov osnovni poklic življenjski konjiček. 24 let je bil šef železniške postaje v Šentjurju, nekaj več kot pol stoletja zbira železničarske eksponate, danes Znanje o bogati tehniški dediščini prenaša na otroke in turiste, muzej je njegov drugi dom. Upokojeni železničar Miha Bučar bo naš gost v ponedeljek 4. marca ob 20. uri.
Promet narekuje naš vsakdanjik bolj, kot smo si to pripravljeni priznati. Pa naj gre za slovenske ceste, na katerih skoraj ves čas potekajo gradbena dela, za železnice, ki pogosto spominjajo na dobro ohranjeno muzejsko zbirko, ali za letalski in ladijski promet, ki ju pestijo neprestane svetovne krize. Kaj lahko Slovenija izboljša na področju logistike in kaj prinaša nova, tako imenovana tehnologija veriženja blokov? O tem se bomo v tokratni oddaji Intervju pogovarjali s prometnim inženirjem Igorjem Jakominom. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Gero Angleitner se je rodil leta 1943 v Mariboru, je predsednik Elektrotehniškega društva Maribor in podpredsednik Foto kluba Maribor. Študiral je elektrotehniko, postal predavatelj najprej na Višji tehniški šoli in pozneje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je dočakal upokojitev. Lani je praznoval življenjski jubilej, in ob njem prejel Zlato značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, saj fotografija ni bila edina umetnost, ki se jih je posvečal.
V tokratnem Intervjuju se nam predstavi France Cukjati, predsednik Zbora za republiko, doktor medicine in nekdanji predsednik Državnega zbora. Uvodoma pripoveduje o svojem življenju: ko je imel dve leti, mu je oče padel v partizanih. Mama je ostala sama s štirimi otroki. Kljub temu je imela težave v povojnem režimu, ker je kot učiteljica obiskovala verske obrede. A mama je pri svojem verskem prepričanju vztrajala, njeno uporništvo pa je pomembno vplivalo na Franceta. Gost se v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, dotakne fenomena zla, ki ni le stvar preteklosti, ampak tudi sedanjosti. O tem je napisal zelo zanimivo knjigo – Slovenske podobe zla. Poleg slovenskega zla preteklega obdobja, ki se je zgostilo v povojnih pomorih, se gost dotakne nadaljevanja v sedanjosti, kamor je moč uvrstiti tudi lansko ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma. Pregovorno umirjen France Cukjati zelo negativno oceni zdajšnjo vladno ekipo, ki se je popolnoma kompromitirala na področju zdravstva. Po njegovih besedah vlada namesto pogovora vodi umazano medijsko kampanjo proti zdravnikom, kar lahko privede do katastrofe. Pri dolgotrajni oskrbi poudari dejstvo, da je vlada zavrgla prejšnjo rešitev; zakona, ki ga je sama sprejela, pa ne zna uveljaviti. »Nore stvari se dogajajo, to so ljudje, ki ne znajo vladati. To so ljudje, ki ne bi smeli priti na položaj, ker so nesposobneži,« je oster nekdanji predsednik parlamenta in član SDS-a.
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo pravnica, univerzitetna profesorica, dvojna častna doktorica Vesna Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je pred nedavnim prejela častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. To je zanjo drugo takšno znamenje akademske časti, prvi častni doktorat ji je podelila Univerza v Gradcu.
Gostja intervjuja je Ivana Djilas, gledališka režiserka, pisateljica in publicistka. Ob najmanj sedemdesetih režijah gledaliških predstav do zdaj je napisala roman Hiša ter knjigo esejev z naslovom Ali si lahko vsaj enkrat tiho, ki smo jih sicer lahko prebirali kot kolumne v tedniku Mladina. Ivana Djilas je umetnica, feministka, falirana doktorska študentka, prekarna delavka, prejemnica priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije, lastnica stanovanja in kredita. Je tudi mama dveh sinov, Rubna in Kolje, posvojenega temnopoltega otroka in otroka s posebnimi potrebami. Ivana Djilas je glasna, hiperaktivna, utrujena, trmasta, načelna in občutljiva. Pogumna je samo, kadar je v to prisiljena, piše na zadnji strani njenega prvenca Hiša. Je tudi partnerka umetnika, glasbenika, multiinštrumentalista Boštjana Gombača in ni v sorodstvu z nekdanjim jugoslovanskim disidentom Milovanom Djilasom. Voditelj: Edvard Žitnik
Neveljaven email naslov