Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil enega od najbolj samoniklih slovenskih intelektualcev, dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru sta se dotaknila aktualnega političnega dogajanja, začenši z analizo volitev. Nežmah meni, da je bila v Sloveniji oglasna, in ne volilna kampanja, saj so prevladujoči mediji predvsem poudarjali lik novega voditelja na levici – Roberta Goloba, zdajšnjega predsednika vlade Janeza Janšo pa demonizirali. Gost ocenjuje, da je bil prav ta medijski vzvod – podpora gibanju Svoboda in Robertu Golobu – ključen za zmago na volitvah. Glede trajanja tega »projekta« pa se dr. Nežmah v razmišljanju na pretekle volilne zmage SMC-ja, LMŠ-ja in drugih novih obrazov, ki dokazujejo, da so na tak način doseženi volilni uspehi kratkotrajni. Nežmah je komentiral nenavaden političen primer, ko so se stranke KUL-a, ki so se borile za oblast, ob pojavu Gibanja Svoboda kar same stopile nekoliko v ozadje. Gost je govoril tudi o delovanju leve civilne družbe, ki je med izkazovanjem podpore svojim političnim strankam uporabljala vulgarno, prostaško in sramotilno govorico. Drugače misleče je označevala za podgane, svinje, pozivala k smrti in utišanju nekaterih novinarjev. Ob koncu je dr. Bernard Nežmah odgovarjal na vprašanja o zamenjavi voditelja Studia City. Pri tej oddaji je kot komentator tudi sam deloval, a je zaradi cenzure, kot sam pravi, sodelovanje prekinil.
Gostja oddaje Dober večer je Nina Krašovec, pozitivno naravnana vodja programa Doživljajsko igrišče, prijateljica otrok, živali in narave. Ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Kako spoznavati nevarnost v varnem okolju in kako je lahko tudi rušenje koristno, pa v oddaji, ki bo v ponedeljek 9.maja ob 20.00 na Televiziji Maribor. Z Nino se bo pogovarjala Eva Stavbar.
Gost oddaje Intervju je režiser Jaša Jenull, najprepoznavnejši obraz t. i. petkovih protestov, na katerih so udeleženci več kot dve leti zahtevali demokratizacijo slovenske družbe. Jaša Jenull je sicer eden od soustanoviteljev kolektiva KUD Ljud, vodja mednarodne skupine Tretja roka, s katero gostuje na evropskih festivalih umetnosti v javnem prostoru, in nekdanji umetniški vodja Šentjakobskega gledališča. Z Jašo Jenullom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Živa Ploj Peršuh je Mariborčanka, ki je glasbeni študij končala v Mannheimu v Nemčiji, po vrnitvi v Slovenijo je ustanovila svoj orkester, danes vodi dva orkestra, v tujini je nastopila na opernih in koncertnih odrih v petnajstih državah, in je redna gostja v Operi in baletu SNG Ljubljana. Je dirigentka, ki v svojem poklicnem življenju združuje več glasbenih projektov in mladim glasbenikom v različnih okoliščinah pomaga ustvariti uspešno kariero.
To pomlad je Slovenija postala bogatejša za trideset japonskih češenj, ki so jih zasadili ob reki Rinži v Kočevju. Podatek ne bi bil nič posebnega, če ne bi simboliziral trideset let diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo ter uspešnega sodelovanja in prijateljstva med Japonsko in občino Kočevje. To se je še posebej poglobilo po odprtju tovarne Yaskawa v Kočevju leta 2019, ki se ga je udeležil tudi naš nocojšnji gost dr. Hubert Kosler.
Gost oddaje Dober večer bo Tomaž Čas, magister prava, dr. obramboslovja, predavatelj, karierno vpet od pripadnika slovenske milice – pripravnika do njenega načelnika in aktualnega predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever Slovenije. Pogovor se bo začel s pogledom v leto 1972. Zakaj? Bodite z nami.
Naš gost je Vili Ravnjak, dramaturg, režiser, pisatelj in scenarist. Rodil se je v Celju, otroštvo je preživel v kmečkem okolju Zreškega Pohorja, študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Zelo zgodaj je začel preučevati ezoterične tradicije, že tri desetletja ta znanja posreduje tudi drugim.
Gost oddaje Intervju bo dr. Andrej Benedejčič, dolgoletni diplomat in veleposlanik za nadzor oborožitve, razorožitev in neproliferacijo na slovenskem zunanjem ministrstvu. Dr. Benedejčič je bil v preteklosti tudi veleposlanik v Rusiji, na sedežu Nata v Bruslju in vodja misije pri OVSE na Dunaju. Je tudi avtor knjige Rusija in slovanstvo, ki odgovarja na številna zanimiva in relevantna vprašanja današnjega časa. Z veleposlanikom Benedejčičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Dober večer bo nova vinska kraljica Slovenije – 24 letna Ana Protner iz Malečnika pri Mariboru. Študentka magistrskega študija marketinga in managementa na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru je z vinogradništvom, vinarstvom in promocijo vina zrasla na domači kmetiji Hiša Joannes Protner v Vodolah. V oddaji nam bo zaupala svoj pogled na enoletno kraljevsko poslanstvo in razkrila, kako namerava povezati navdušenje, znanje in tradicijo v navezi s služenjem našim vinarkam in vinarjem. Z njo se bo pogovarjal Stane Kocutar.
Gostja oddaje je nekdanja novinarka, urednica, predsednica Združenja Manager, generalna direktorica GZS-ja in izvršna direktorica Kluba slovenskih podjetnikov. Vse to je našteto v življenjepisu naše tokratne gostje Sonje Šmuc. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost oddaje Dober večer je medijski strokovnjak, novinar, urednik in podjetnik Zmago Šalamun. Čeprav ustvarja sredi Slovenskih goric, raziskuje svet kolikor se da. Del njegove kariere sta bila tako državni zbor kot NATO in tudi po nenadni bolezni, ni nehal spremljati dogajanja na tem planetu. O lokalnem in globalnem pa več v oddaji, ki jo je vodila Eva Stavbar.
V tokratnem intervjuju Jože Možina gosti dr. Rada Pezdirja, avtorja fascinantne knjige Vzporedni mehanizem globoke države, napisane na podlagi dokumentov, ki so iz Sove prišli v Državni arhiv Slovenije. Pezdir do podrobnosti razgali kriminalno delovanje slovenske tajne komunistične policije, ki je doma in v tujini delovala za koristi slovenskega komunističnega vrha. Temu je konec 80. let prejšnjega stoletja predsedoval Milan Kučan, ki je, kot dokazuje Pezdir, ohranil vpliv na podjetja, npr. na NLB, tudi pozneje, ko je bil slovenski predsednik. Gost se posebej dotakne okoliščin ob padcu slovenskega totalitarnega režima, ko je Udba denar izvozila v tujino in ga po osamosvojitvi uporabila za prevzeme podjetij in medijev. S tem denarjem, ki je v bistvu last vseh Slovencev, je globoka država po letu 1991 ohranjala in obnavljala mafijski vpliv starega komunističnega režima in njegovih nosilcev do današnjega časa. Gost posebej poudari primer, ko je NLB po vzvodih globoke države oprala za več kot milijardo dolarjev iranskega denarja. Zgrožen je nad tem, da so pristojne institucije odpovedale oziroma »poskrbele«, da za to ni nihče odgovarjal. Vzporedni mehanizem globoke države še vedno deluje, vendar oslabljen, saj je ostal brez glavne »pumpe«, Ljubljanske banke, ki mu je prej služila kot denarnica. V tej je predvsem globoka država pred leti izkopala petmilijardno bančno luknjo. Dr. Pezdir ob koncu oceni, da bo samo odgovorna oblast, ki bo postavila poštene regulatorje, lahko končno prekinila denarne tokove vzporednega mehanizma globoke države.
Tokratna oddaja nas bo popeljala v samo središče ponosa dela slovenskega severovzhoda, ki mu rečemo Prlekija. Naš gost bo upokojeni agronom mag. Janez Slavič, ki je kar 29 let vodil Kasaški klub Ljutomer. O bogastvu, tradiciji in izzivih te dejavnosti bomo govorili v oddaji Dober večer na Televiziji Maribor.
Je v Sloveniji domoljubje nezaželeno? Na kaj smo Slovenci lahko upravičeno ponosni? To se sprašuje gost tokratne oddaje Intervju Ivan Sivec, ki tudi v svojih številnih knjigah in člankih odstira po krivem zapostavljene dogodke in osebnosti slovenske zgodovine. Z njim se bo pogovarjala Vida Petrovčič.
Vladimiro Skale v Celju poznajo kot lastnico modne agencije, voditeljico na eni od radijskih postaj, organizatorico razstav in številnih prireditev. Zase je nekoč v pogovoru za Večer dejala: “Nisem znana Celjanka, sem delovna Celjanka.” Z njo smo se pogovarjali o modi, o barvah, o pravljicah, o nekdanjih slovenskih modnih blagovnih znamkah, o vrednotah in identitetah.
Odvetništvo ima na Slovenskem 154-letno tradicijo. V tem času se je zaradi družbenih in političnih razmer ter novih tehnologij močno spremenil način odvetniškega dela. Vendar osnovno vodilo tega poklica ostaja isto ‒ to je uveljavljanje interesov stranke, tudi če gre za na videz nemogoče zahteve. Tega se drži tudi naš tokratni gost, odvetnik Radovan Cerjak. Voditeljica: Vida Petrovčič
Čeprav se jih velikokrat izogibamo ali pa bojimo, vas vseeno vabimo k ogledu oddaje z enim od njih, s psihoterapevtom Milenkom Kovačevičem. Njegovo življenje ni bilo enostavno, saj je svojo prvotno domovino zamenjal za Slovenijo in poleg nje raziskal še plasti svoje osebnosti. In od takrat lahko pomaga tudi drugim. Marsikaj nam povedo tudi njegove slike.
Ob ruski vojni proti Ukrajini, ki preplavila tudi misli in srca mnogih Slovencev, je gost tokratnega intervjuja dr. Jevgenij Gorešnik, ukrajinski znanstvenik, ki dela na Inštitutu Jožef Štefan. Gorešnik, ki ima tako po očetu kot po materi judovske prednike, je v pogovoru, polnem čustev, jeze pa tudi skrbi in upanja, pojasnil svoje videnje vojne, ki jo je pričakoval, vendar ne v taki obliki. Ko so mu dan prej prijatelji sporočili, da so ruski vojaki ob meji z Ukrajino dobili navodilo, naj ugasnejo mobilne telefone, so vedeli, da se bo zgodilo. Dr. Gorešnik meni, da je z ničimer izzvana vojna posledica Putinove obsedenosti in sovraštva do Ukrajine, izgovor, da gre za vojaško operacijo za zaščito rusko govorečih, pa je absurd, saj, kot poudarja gost, večina prebivalcev Harkova, pa tudi Kijeva, govori rusko. Putinov napad, ki ga imenuje fašistični in ga primerja s Hitlerjevimi, je poenotil Ukrajince in njihovega predsednika Zelenskega, ki ga je večina podcenjevala, ter lepo pokazal ukrajinsko samozavest. Dr. Gorešnik je govoril o svojem življenju v času Sovjetske zveze in o nam manj znani ukrajinski zgodovini, ki ima kar nekaj vzporednic z nastajanjem naše države. Ukrajinci so bili pogosto plen sosedov, največji posamični zločin nad ukrajinskim narodom pa je bil holodomor, ki ga je sprožil boljševistični režim pod vodstvom Stalina, ko je zaradi lakote umrlo 3–6 milijonov prebivalcev. Ukrajina je bogata dežela; ima največje zaloge urana v Evropi in najbolj rodovitno zemljo, njihov edini »greh« je, pravi dr. Gorešnik, da vidi svojo prihodnost v demokraciji in Evropi, Putin pa skuša to preprečiti z brutalno vojno. Gost je pohvalil vlogo Slovenije ob izbruhu vojne, saj je premier Janša prvi med voditelji EU predlagal, naj se za Ukrajino omogoči hitro pridružitev. Zelo prijetno pa je bil presenečen tudi nad izjemnim človekoljubnim odzivom Slovencev. Ob koncu je spregovoril tudi o svojem raziskovanju na področju anorganske kemije in sklenil pogovor z željo, da se svet enotno upre zlu in pomaga končati vojno v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Vlado Vrbič je po izobrazbi sociolog, bil je urednik, avtor, soavtor in prevajalec številnih monografij, za knjige je skrbel tudi kot direktor knjižnice. Po potrebi je bil režiser proslav in kulturnih prireditev, je eden od pobudnikov Pikinega festivala v Velenju, skratka vse, kar poimenujemo z nazivom kulturni delavec.
Lado Ambrožič je nekdanji televizijski novinar in urednik, pozneje tudi varuh pravic gledalcev in poslušalcev. Pred nekaj dnevi je izdal knjigo Spotikanja, o svojih uredniških in novinarskih dosežkih in težjih izzivih. Dokumentirano je popisal metode političnih strank – kako so poskušale vplivati na nacionalno televizijo – upiral se jim je z neodvisno držo, protesti, zavračal je njihove zahteve. Na TV Slovenija je pripeljal množico mladih, danes prepoznavnih TV-obrazov, ne samo na nacionalni televiziji. Prizadeval si je za vrednote, kot so pokončna drža, neodvisno novinarstvo in visoka merila za novinarsko delo. Kot novinar in urednik je bil nekaterim politikom trn v peti, zato so mu s spremembo zakona preprečili, da bi prevzel tretji mandat odgovornega urednika. Bil pa je moralni zmagovalec, saj je v kolektivu dobil najvišje število glasov podpore. Ambrožičevo novinarsko kariero so nedvomno zaznamovali številni pogovori v oddaji Intervju, posebni po načinu vodenja – gostov ni zgolj spraševal, temveč je v pogovor vnašal tudi svoja stališča. Za to je potrebno zelo veliko znanja; časopisni kolegi so ga ocenili kot najbolj razgledanega novinarja. Vse to je mogoče najti v knjigi in o tem govori v tokratnem Intervjuju, v svojem slogu: jasno in neposredno. Odmevi, Intervju, Tarča, so oddaje, ki jih je pred davnimi leti ustvaril sam ali so nastale v času njegovega urednikovanja in so na sporedu še danes. O stanju na TV Slovenija govori kritično, a vendar z optimizmom – verjame, da je nacionalni televiziji mogoče vrniti nekdanji ugled in spoštovanje. V zgodovino Televizije Slovenija se je zapisal kot odgovorni urednik Informativnega programa v ključnem trenutku slovenske zgodovine – na prehodu iz partijskega režima v demokratični sistem. Voditeljica: Lidija Hren
Neveljaven email naslov