Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost tokratnega intervjuja je filozof, publicist, predvsem pa civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Z voditeljem Jožetom Možino se bosta pogovarjala o spornem fekalnem kanalu, ki ga MOL gradi na vodovarstvenem območju, in o kolapsu zdravstva v Ljubljani. Primc bo odgovarjal na vprašanja,v čem deluje drugače kot akterji levih civilnodružbenih gibanj. Dotaknil se bo tudi teme demografije, Pohoda za življenje in zaščite otrok.
V oddajo Dober večer prihaja Marko Korenjak, ki je neizbežno druženje z redko boleznijo znal in zmogel spremeniti v zgodbo o delu in uspehu na viski mednarodni ravni. Spregovorili bomo o izkušnja ter o štiriperesni deteljici odgovornih nalog v različnih mednarodnih organizacijah s področja zdravstva.
Gost oddaje Intervju bo dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pobudnik in urednik jezikovnega portala Fran, avtor slovnic za osnovnošolce in srednješolce. Je dobitnik vseh priznanj in nagrad, ki jih človek na tem in širšem področju lahko prejme, raziskovalno pa živi v obdobju knjižnega jezika 16. stoletja. Eno njegovih najnovejših del je Stati inu obstati, izjemna knjiga o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Jurij Šarman je po poklicu predmetni učitelj zgodovine, skoraj desetletje in pol je bil direktor Mladinskega centra v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju, danes pa je tam koordinator mladinskih programov. V ospredju njegovega dolgoletnega dela sta prostovoljstvo in dobrodelnost. Je tudi ustanovni član Lions kluba Ptuj, pred leti pa je bil guverner Distrikta 129, zveze Lions kubov Slovenije.
Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor. Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov. « O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati »vesoljski program«, ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samo oskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.« V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije. Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države. Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran. Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.
Lojze Wieser se je po končani gimnaziji v Celovcu in na Dunaju izučil za knjigarnarja, pri rosnih dvajsetih je ustanovil lastno tiskarno. V zgodnjih osemdesetih je vodil Založbo Drava, leta 1987 je ustanovil lastno založbo, ki že 35 let predstavlja most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo. Je tudi tenkočuten avtor, zagovornik miru in stališča, da sta jezik in kultura neodtujljivi človekovi pravici ter podlagi za medsebojno razumevanje.
Akademik profesor dr. Vinko V. Dolenc, svetovno priznani nevrokirurg, pionir pri operacijah lobanjskega dna. Po njem se imenuje devet operativnih postopkov, lani jeseni je prejel evropsko nagrado za izjemno delovanje v nevrokirurgiji. Nevrokirurgijo v UKC-ju v Ljubljani je postavil na svetovni zemljevid. V domači in tuji javnosti pa žal odmeva tudi njegova sodna kalvarija. Pred časom je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da mu je bila v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja. Voditeljica: Vida Petrovčič
Oktobra bo minilo 75 let od začetka delovanja Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec, danes z več kot 600 oskrbovanci in 450 zaposlenimi največje tovrstne ustanove na Slovenskem. Naš gost bo direktor zavoda Aleksander Gungl, ki nam bo pojasnil njen življenjski utrip in nekatere kar tektonske spremembe, ki jih v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec že izvajajo, pa tudi tiste, ki se bodo uresničile v prihodnjih letih.
Tokrat bo glavna tema oddaje Intervju vojna v Ukrajini. Mineva namreč leto dni od začetka ruskega napada na Ukrajino, od začetka agresije, ki je povzročila hudo humanitarno in begunsko krizo, travmatizirala celotno generacijo ukrajinskih otrok in vplivala na svetovne politične, energetske, finančne sisteme in oskrbo s hrano. O letu dni vojne se bom pogovarjala z nekdanjim Delovim dopisnikom v Rusiji Brankom Sobanom. Za Delo piše že 50 let, iz Rusije je poročal med obema vojnama v Čečeniji, zadnja leta se posveča predvsem pisanju o problematiki človekovih pravic v Rusiji in drugod po Evropi. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Zdravnica Jelka Reberšek Gorišek je rojena Mariborčanka, tu je hodila na Klasično gimnazijo, medicino je študirala v Ljubljani. V Zagrebu je opravila podiplomski študij javnega zdravja, znanje iz infektologije pa je pridobivala tudi na številnih znanih klinikah v tujini. Bila je predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni UKC Maribor, pobudnica ustanovitve Zdravniške zbornice in je še vedno aktivna organizatorica simpozijev Medicina in pravo, ki bienalno potekajo v Mariboru.
Prof. dr. Rafael Mihalič, predavatelj in vodja Laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je strokovnjak, ki brez dlake na jeziku spregovori tudi o domnevnih zablodah glede brezogljične družbe. To pa je mnenje, ki ga še kako potrebujemo v času, ko tako v Sloveniji kot v Evropi in po vsem svetu iščemo pot iz novih razmer, ki so pripeljale do energetske krize. Voditeljica: Vida Petrovčič
Dr. Peter Glavič je doktor kemijskih znanosti in ekonomist. Preden je na mariborski univerzi postavil temelje za ustanovitev današnje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je vodil laboratorija v Sladkogorski tovarni papirja Paloma in v Tovarni dušika Ruše ter bil med pionirji uvajanja postopkov, s katerimi so v industrijski proizvodnji zmanjševali porabo energije, vode in surovin. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru!
Gost tokratnega intervjuja je karizmatični profesor likovne teorije na Akademiji za likovno umetnost in hkrati umetnik, o katerem poznavalci govorijo v presežnikih. Dr. Muhovič je doktoriral tudi iz filozofije in je tudi avtor številnih poglobljenih strokovnih člankov. Med drugim je izdal monumentalni leksikon Likovne teorije, ki je tako kakovosten, da ga bo nemška založba v kratkem izdala kot referenčno delo v angleškem jeziku. Kljub vsemu temu ga je v javnost v zadnjih tednih »izstrelila« aferica z vsiljeno prisotnostjo Svetlane Makarovič na letošnji Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu. Dr. Muhovič nam podrobno predstavi zakonski okvir delovanja Prešernovega odbora. V resnici se je z odjavno špico proslave kulturni program, ki Slovence povezuje, končal, sledil pa je aktivistično politični nastop s totalitarnim simbolom, ki je hkrati simbol razdvajanja slovenskega naroda. Muhovič se od tega distancira, saj je eksces zunaj polja demokratičnosti in kulture. Tej je zavezan vse življenje, tako v osebnem etičnem kot v umetniškem smislu. V intervjuju govori tudi o svoji umetnosti, ki se naslanja na arhetipe, črpa iz tradicije in jo na novo definira v modernem času. Pogovor vodi dr. Jože Možina.
Dr. Aleksander Lorenčič prihaja s Ptuja, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, v katerem je direktor, letos praznuje 130. obletnico delovanja. Po izobrazbi je zgodovinar, doktor znanosti, težišče njegovega raziskovanja je bila sodobna gospodarska zgodovina, raziskoval je tudi preobrazbo slovenske družbe iz socializma v kapitalizem. Sebe opiše kot zgodovinarja, raziskovalca in športnika, saj je nekdanji atlet.
Tokrat v oddaji Intervju: težave slovenskih tiskanih medijev, prihodnost RTV, evropski akt o medijski svobodi, globalne platforme, navidezna resničnost in novinarstvo – težke, a ključne, ne le medijske, ampak družbene teme. Gost oddaje bo predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in član posebne strokovne skupine Sveta Evrope za medijsko odpornost, profesor dr. Marko Milosavljevič. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Gostja oddaje Dober večer, Nataša Zupanc je šamanka in pisateljica iz Slovenj Gradca, ki svoje življenje posveča tako realnemu kot mističnemu in odkriva plasti življenja, ki so mnogim tuje. Preden je prišla do tega, pa je morala dobro spoznati tudi sama sebe. Oddajo vodi Eva Stavbar.
Znan je kot slovenski Indiana Jones. Upravičeno. Na odpravah v Jucatanu v Mehiki je odkril prek 80 neznanih Majevskih arheoloških najdišč. V novi študiji, ki jo je objavil skupaj z dvema ameriškima znanstvenikoma, pa je razkril, da je majevski koledar veliko starejši, kot smo mislili do zdaj. Dr. Ivan Šprajc.
V oddajo Dober večer prihaja upokojeni novinar in urednik Franček Jauk, soustvarjalec prvih korakov televizijskega programa v Mariboru, ki se je poklicno kalil pri časopisu Večer in Radiu Maribor. Govorili bomo o začetkih televizijskega novinarstva, športnih prenosih, vzdušju, dokumentarnih filmih in skušali izvedeti zakaj se zapisanost novinarskemu poklicu ne neha z upokojitvijo .. le drugačna postane.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Mag. Miran Pustoslemšek je pripadnik generacije X, odraščal je v Gornjem Gradu, v Ljubljani je hodil na znamenito Poljansko gimnazijo, v prestolnici je zaključil študij medicine. Od leta 1995 je zaposlen na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor, od leta 2011 pa na njem vodi Enoto za forenzično psihiatrijo. Za svoj magistrski študij je izbral kulturno antropologijo, ki nam je v zadnjih letih pomagala razumeti marsikatero stisko sodobnega človeka.
Neveljaven email naslov