Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se s tragičnimi železniškimi nesrečami spopadajo strojevodje, ki trčenja niso mogli preprečiti? Kako se počutijo vsakič, ko v daljavi zagledajo negotovega človeka ob tirih? Po usodnih nesrečah so strojevodje pogosto spregledani. Na Slovenskih železnicah so nam dali jasno vedeti, da po odmevni decembrski nesreči menda še ni primeren čas za obravnavo te teme. Zato smo identiteto sogovornika - strojevodje skrili, saj mu ne želimo povzročiti težav z delodajalcem. Kljub temu je prav, da prisluhnemo njegovim besedam in opozorilu, da je pomembno poiskati pomoč.
Neverjetno zgodbo o prijateljstvu in nesebični pomoči sta napisala olimpijec, kajakaš Dejan Kralj, in akademik Jernej Čopič. Prijatelja iz otroštva sta športno pot začela skupaj, vendar je Jerneja ustavila bolezen. Pred letom in pol pa mu je Dejan podaril svojo ledvico in mu s tem omogočil novo življenje. Septembra lani sta prijatelja s kajakaškim podvigom od Solkana do otoka Vis zbirala denar za otroke, ki potrebujejo dializo, ter ozaveščala o plemenitosti darovanja organov. Anka Pirš.
Prva polovica šolskega leta je mimo, za nekatere šolarje so se začele počitnice in za mnoge je že mimo tudi zimska šola v naravi. Čeprav je ena šola v naravi del obveznega programa devetletke in jo država sofinancira, je glavnina finančnega bremena še vedno na starših. 5-dnevno učenje smučanja lahko stane tudi več kot 200 evrov. Cena je odvisna od nastanitve, pa tudi od prizadevanj vodstev šol: v Nazarjah na primer z dobrodelnimi koncerti in ob pomoči pokroviteljev učencem že dolgo omogočajo tri povsem brezplačne šole v naravi. Zakaj so šole v naravi dragocene in zakaj so tako drage? Alenka Frantar
Medtem ko so vse oči uprte v Gazo, se zaostrujejo tudi razmere na Zahodnem bregu, kjer razburja nasilje judovskih naseljencev. Ti so krvavi oktobrski napad Hamasa izrabili za maščevalne pohode in teroriziranje Palestincev. Kar 16 celotnih skupnosti, vasi in zaselkov, večinoma beduinskih, so pregnali z njihovih domov in zemlje. To pa ob krvavenju Gaze večinoma ostaja spregledano. Reportaža dopisnice Karmen Švegl.
Po skoraj dveh desetletjih napovedovanja zakona o dolgotrajni oskrbi je 1. januarja vendarle začela veljati prva pravica na podlagi tega zakona: do oskrbovalca družinskega člana. Toda v mesecu in pol centri za socialno delo niso mogli izdati še niti ene odločbe. Kaj bo, ko bo ob polni uveljavitvi zakona svoje pravice želelo 60 tisoč upravičencev? Novinarka Cirila Sever.
Slovensko politično prizorišče je razgreto. Skrhani odnosi v koaliciji, napetosti v opoziciji, upadanje podpore vladi, bližajoče se evropske volitve. Kaj vse je v ozadju pretresov, ki so izbruhnili na plano po spornem nakupu stavbe za sodno palačo na Litijski cesti v Ljubljani? In kako v politiki povrniti zaupanje ljudi? Novinar Boštjan Fabjan.
Se mora res zgoditi najhujše, da zares in to za več kot en dan prisluhnemo čedalje hujšim stiskam mladih? V petih letih si je življenje vzelo 23 mladoletnikov. Po raziskavi iz leta 2022 je kar šestina mladostnikov - starih 13, 15 in 17 let - resno razmišljala o samomoru. Ponekod tretjina dijakov prejema redno terapijo z antidepresivi, antipsihotiki in pomirjevali. Na to statistiko nas je opozorila nedavna pretresljiva smrt 15-letnega ljubljanskega gimnazijca. Odziv pristojnih pa je, kot opozarjajo sogovorniki Tadeje Anžlovar, slab in prepočasen.
Protiutež vsakdanji naglici marsikdo najde v naravi in vse več zanimanja je tudi za zahtevne gorske in jamarske ture. Vendar ni vseeno, kdo vas popelje na tako - včasih tudi nevarno - odkrivanje narave. Pravega nadzora nad tem, kdo vse vodi ljudi v naše gore, ni. Še slabše je pri organizaciji ogledov neturističnih, večinoma tehnično zahtevnih jam, kjer zakonskih predpisov sploh ni. Ali se bo res morala zgoditi kakšna večja nesreča, da bo država ukrepala? Alenka Frantar.
V Sloveniji ženske zadnja leta pogosteje želijo roditi doma. Leta 2022 je s strokovno pomočjo doma rodilo 73 žensk. O tem se največ govori takrat, ko pride do zapleta - tako kot lani, ko je eden od novorojenčkov umrl. Zdravniki porode doma odsvetujejo, a mnogi ob tem poudarjajo, da jih ne bi smeli prepovedovati. Jasna Krljić Vreg se je pogovarjala z zdravniki, ženskami, ki so rodile doma, in babico, ki je vodila že več kot 150 porodov na domu.
Čeprav bi pričakovali, da je odločitev, ali imeti otroke ali ne, danes svobodna izbira vsakega človeka, je predmet javne razprave še vedno pogosto ženska brez otrok. Nekatere so zato stigmatizirane. Druge pravijo, da pritiskov, naj rodijo otroka, niso čutile. In kakšni so razlogi za tako odločitev? Niso le v negotovi prekarni zaposlitvi, pomanjkanju stanovanj ali podaljšanem izobraževanju. Ženske imajo naporne urnike, skrbijo jih vojne, podnebne spremembe, čutijo tesnobo in nimajo materinskega nagona. Novinarka Saša Banjanac Lubej.
Kaj nam bo prinesla napovedana elektrifikacija prometa, ki spremlja visokoleteče koncepte zelene energije, trajnostne mobilnosti, zelenega prehoda? Ali bodo avtomobili v prihodnosti dosegljivi le še premožnim? To se sprašujejo mnogi, ki jih je lani prestrašila odločitev Evropske unije, da bo po letu 2035 prepovedana prodaja novih avtomobilov na bencinski in dizelski pogon. Tudi v Sloveniji je avtomobilov, ki jih ne poganjajo fosilna goriva, še vedno le peščica. So se evropski voditelji prenaglili? Boštjan Fabjan.
V kakšni državi živimo, če je ta mačehovska tudi do tistih, ki predstavljajo prvi stik države s svojimi ljudmi, s svojimi državljani? Kar petina zaposlenih, katerih delodajalec je pravzaprav država in ki jih prej ali slej potrebuje vsak od nas, ima osnovno plačo, nižjo od minimalne. Med njimi so delavci v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, vrtcih, šolah, domovih starejših občanov in tudi občinah in upravnih enotah. Slednji so januarja spet opozorili, da je sistem tik pred zlomom. Njihove plače celo po desetletjih dela ostajajo minimalne; na njihovih plečih je vse več postopkov. Anka Pirš.
V petek je 85 let slavil Boris Cavazza, eden naših najboljših, najmarkantnejših in tudi najprepoznavnejših igralcev. Med drugim je blestel kot režiser, scenarist, predavatelj na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Prejel je vsa najuglednejša stanovska in državna priznanja, med drugim zlati red za zasluge Republike Slovenije. In tudi danes v razmišljanju o življenju, družini in svojem ustvarjanju ostaja temperamenten, neposreden in iskriv. Ob jubileju ga je obiskala Anka Pirš.
V Tedniku vas tokrat prosimo za pomoč mladi Vanessi Bera, ki se je rodila brez nekaterih kosti v prsnem košu. Ker ji rebra pritiskajo na srce in hrbtenico, sta vsaka okužba in vsak kašelj zanjo smrtno nevarna. Odkar so lanske poplave družini uničile posebej prilagojen, skoraj sterilen dom, je njeno zdravje vse bolj krhko. Če bi radi pomagali Vanessi – oziroma Neni, kot je njen vzdevek iz otroštva - pošljite SMS NENI5 ali NENI10 na številko 1919. Lahko pa nakažete poljuben znesek na račun Društva za kulturo inkluzije SI56 0201 0025 8652 697 - namen: NENI. Novinarka Jasna Krljić Vreg.
Tudi tokrat se tako kot prejšnji ponedeljek v Tedniku spominjamo 40-letnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Tja se je podala naša ekipa in preverila, koliko olimpijskega duha je še ostalo v mestu in kaj je danes s športnimi objekti, zgrajenimi za olimpijske igre. Novinar Boštjan Anžin.
Spomin na fojbe in pozaba fašizma - to je 10. februar, italijanski dan spomina na žrtve fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije, ki bo tudi letos razburjal. Izobraževanje mladih Italijanov o dogodkih tistega časa je še vedno zelo selektivno, brez omembe fašizma in njegovih številnih žrtev. Pred dnevi je italijanski minister za kulturo napovedal ureditev novega muzeja o fojbah in izseljevanju Italijanov v Rimu. Zakaj vse bolj viden porast neofašizma v Italiji skrbi samo Slovence? Novinarka Špela Lenardič.
Strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da sodobna tehnologija pušča usoden pečat na možganih, vpliva na duševnost in telesa otrok. Kmalu bodo minila tri leta, odkar je skupina slovenskih zdravnikov podala smernice, po katerih otrok v prvih dveh letih življenja ne bi smel imeti nikakršnega stika z zasloni, do petega leta pa zelo malo. Toda kot boste slišali v prispevku Erike Pečnik Ladika, nekateri dveletniki pred zasloni preživijo tri ali celo štiri ure na dan.
Neveljaven email naslov