Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za ekipo Tednika ni ovir in tako smo se odpravili v dve oddaljeni koroški dolini Toplo in Koprivno, kjer še vedno ni signala za mobilne telefone ali povezave s svetovnim spletom. Sredi neokrnjene narave so kmetije raztresene po strmih bregovih, marsikatera leži na več kot tisoč metrih nadmorske višine. Življenje vsekakor teče počasneje kot v mestu, mir lahko skali predvsem nepredvidljiva narava. Ob lanski hudi ujmi so bile poškodovane ozke ceste. Nujna zdravniška pomoč pa je oddaljena približno 35 kilometrov. Reportaža Alenke Frantar.
Na junijskih volitvah v Evropski parlament bodo prvič lahko volili in kandidirali tudi polnoletni državljani Slovenije z intelektualno in psihosocialno oviranostjo in tisti, ki imajo skrbnike in doslej niso imeli volilne pravice. Poslanci so januarja to soglasno podprli. Novinarka Saša Banjanac Lubej je preverila, kakšne so izkušnje iz tujine. V Španiji je bila v regionalni parlament Valencie izvoljena prva poslanka na svetu z Downovim sindromom. Kakšni so njeni cilji? Pa tudi o 81-letnem ameriškemu predsedniku, ki se poteguje za drugi mandat.
Ali bi - dobrih 20 let po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka - tako kot ponekod po Evropi tudi pri nas utegnili spet uvesti vojaško obveznost? Slovenija je tako možnost predvidela v novi obrambni strategiji. Ali gre le za preverjanje javnega mnenja? Ali je strah pred širjenjem vojaških konfliktov v Evropi upravičen? Ob tem pa so nekateri prepričani, da bi služenje vojaškega roka tako kot nekoč iz fantov naredilo moške. Boštjan Fabjan.
Prehitro, predrzno, brezglavo, uporniško. Nedavno divjanje z avtomobili v ljubljanski garažni hiši in še eno to soboto v Velenju sta razkrili, da so nezakonite in smrtno nevarne dirke v številnih slovenskih krajih pogoste in zelo obiskane. V avtomobilistični skupnosti opozarjajo, da to meče slabo luč na organizirane avtomobilske prireditve in šport. V prispevku Anje Nab Huš boste videli, kako zahtevno in nevarno je driftanje - drsenje z vozilom, pa tudi, kako mladi svoje divjaške podvige razkazujejo na družbenih omrežjih in poguma ne izgubijo niti ob prihodu policije.
Bliža se 8. marec, ki je bolj kot praznik že vrsto let opomnik na številne neenakosti v naši družbi. Pravice žensk namreč še vedno in še zdaleč niso samoumevne. Jasna Krljić Vreg se je o položaju žensk pri nas pogovarjala s tremi sogovornicami: predsednico države, igralko ter ameriško pisateljico, ki že desetletja živi v Sloveniji. Za začetek najprej o tem, ali sploh potrebujemo praznik žensk.
Kako preprečiti umore žensk - tako imenovane femicide, ki so posledica partnerskega nasilja oziroma nasilja v družini? Vsako leto je tako v Sloveniji ubitih od pet do sedem žensk. In kot je pred časom opozorila ena od nevladnih organizacij, femicid ni družinska tragedija, ampak rezultat patriarhalne družbe in sistemske neenakosti. Novinarka Vanja Kovač opozarja, da celo nekateri sodniki te umore povezujejo z ljubosumjem in del krivde pripisujejo žrtvi. Slišali boste sogovornico, ki ji je v otroštvu oče umoril mamo, pa tudi žensko, ki je odšla od nasilnega partnerja.
"Katoliška cerkev se obnaša kot država v državi, ne priznava civilnih oblasti, ne prijavi posiljevalca tožilcu ali policiji, ampak ga premesti v drugo župnijo, kjer lahko nadaljuje z zlorabami." To je pred šestimi leti za Tednik dejal Rok Čeferin, danes ustavni sodnik, takrat odvetnik ene od žrtev. Ali bo Katoliška cerkev v Sloveniji zdaj obračunala s spolnimi predatorji v svojih vrstah? Po več letih priprav je prejšnji teden končno sporočila imena članov komisij Celostnega programa zaščite mladoletnih in ranljivih. Gre za resno soočenje cerkve s svojimi grehi ali zgolj za metanje peska v oči? Anka Pirš.
V visokogorju je konec minulega tedna zapadlo več kot meter novega snega. Na Kredarici je tako zdaj snežna odeja debela več kot tri metre. In tudi v takih razmerah opazovalci na naši edini visokogorski vremenski opazovalnici, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, vsak dan odčitavajo vremenske podatke. Kakšen je vsakdan ljudi nenavadnega poklica, ki so včasih tudi 20 dni in več ujeti 2515 metrov nad morjem, saj zaradi razmer ne morejo domov ne peš ne s helikopterjem? Na Kredarici sta bila novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Po razkritju, da so na ljubljanskem onkološkem inštitutu - zaradi zamenjave vzorcev tkiva v zasebnem medicinskem centru Barsos - odstranili želodec zdravemu človeku, so se mnogi spraševali, kako je živeti brez tega organa. Z ekipo smo obiskali bolnico, ki so ji pred osmimi meseci odstranili želodec zaradi raka, in bolnika, ki se je zaradi debelosti odločil za zmanjšanje želodca. Saška Jazbec.
Medtem ko so v Angliji, na Portugalskem in še kje huligani na nogometnih tekmah že leta deležni strogih kazni, na slovenskih stadionih še vedno odmeva »Ubi žabara, Štajerca, Prekmurca« - in tega nihče ne preganja. Se je potem sploh mogoče čuditi incidentom, kakršen se je prejšnji teden zgodil na nogometni tekmi med Muro in Mariborom? V začetku drugega polčasa je nekdo med rezervne nogometaše Mure odvrgel eksplozivno sredstvo in poškodoval sedem ljudi, tudi 13-letnega fanta. Bojan Peček.
Nesreče, požari, poškodbe, bolezni, duševne stiske - vsemu temu je namenjen klic v sili na številko 112. Oglasijo se operaterji, ki so prvi v verigi reševanja življenj. Toda izhodiščni plačni razred večine je pod minimalno plačo. Za odgovorno in stresno delo niso dovolj cenjeni, zato tudi oni stavkajo. In niso edini v javnem sektorju, ki jih mineva potrpljenje ob čakanju na plačno reformo, s katero naj bi na novo ovrednotili plače skoraj 250 tisoč zaposlenih. Anja Huš.
Kako se s tragičnimi železniškimi nesrečami spopadajo strojevodje, ki trčenja niso mogli preprečiti? Kako se počutijo vsakič, ko v daljavi zagledajo negotovega človeka ob tirih? Po usodnih nesrečah so strojevodje pogosto spregledani. Na Slovenskih železnicah so nam dali jasno vedeti, da po odmevni decembrski nesreči menda še ni primeren čas za obravnavo te teme. Zato smo identiteto sogovornika - strojevodje skrili, saj mu ne želimo povzročiti težav z delodajalcem. Kljub temu je prav, da prisluhnemo njegovim besedam in opozorilu, da je pomembno poiskati pomoč.
Neverjetno zgodbo o prijateljstvu in nesebični pomoči sta napisala olimpijec, kajakaš Dejan Kralj, in akademik Jernej Čopič. Prijatelja iz otroštva sta športno pot začela skupaj, vendar je Jerneja ustavila bolezen. Pred letom in pol pa mu je Dejan podaril svojo ledvico in mu s tem omogočil novo življenje. Septembra lani sta prijatelja s kajakaškim podvigom od Solkana do otoka Vis zbirala denar za otroke, ki potrebujejo dializo, ter ozaveščala o plemenitosti darovanja organov. Anka Pirš.
Prva polovica šolskega leta je mimo, za nekatere šolarje so se začele počitnice in za mnoge je že mimo tudi zimska šola v naravi. Čeprav je ena šola v naravi del obveznega programa devetletke in jo država sofinancira, je glavnina finančnega bremena še vedno na starših. 5-dnevno učenje smučanja lahko stane tudi več kot 200 evrov. Cena je odvisna od nastanitve, pa tudi od prizadevanj vodstev šol: v Nazarjah na primer z dobrodelnimi koncerti in ob pomoči pokroviteljev učencem že dolgo omogočajo tri povsem brezplačne šole v naravi. Zakaj so šole v naravi dragocene in zakaj so tako drage? Alenka Frantar
Medtem ko so vse oči uprte v Gazo, se zaostrujejo tudi razmere na Zahodnem bregu, kjer razburja nasilje judovskih naseljencev. Ti so krvavi oktobrski napad Hamasa izrabili za maščevalne pohode in teroriziranje Palestincev. Kar 16 celotnih skupnosti, vasi in zaselkov, večinoma beduinskih, so pregnali z njihovih domov in zemlje. To pa ob krvavenju Gaze večinoma ostaja spregledano. Reportaža dopisnice Karmen Švegl.
Neveljaven email naslov