Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolgoletni krvavi izraelsko-palestinski spor se je v zadnjih dveh tednih znova močno zaostril. Vsakih nekaj minut v Gazi nekdo umre, pravi Hasan Alhalak, ki živi v Sloveniji in nemočno opazuje dogajanje v domači Gazi, za katero Združeni narodi pravijo, da se spreminja v peklensko luknjo. Svet je razklan v podpori izraelski ali palestinski strani. Anka Pirš se je pogovarjala s Palestinci in Izraelcem, ki živijo v Sloveniji.
Na Dolenjskem številne romske družine še vedno živijo v barakah, brez vode in elektrike. 99 odstotkov dolenjskih Romov je brezposelnih in odvisnih od socialne pomoči. Največje žrtve takih razmer so romski otroci. Osnovno šolo jih konča le desetina. Župani 11 občin jugovzhodne Slovenije so zato zbrali podpise za spremembo socialne zakonodaje, ki bi Rome usmerila v bolj odgovorno ravnanje pri porabi otroškega dodatka, saj bi ta pogojeval obvezno pošiljanje romskih otrok v šolo. A je državni zbor to zavrnil. Vlada zdaj pripravlja novo strategijo za reševanje romske problematike. Petra Držaj.
Novinarji se moramo pod krinko varovanja osebnih podatkov pogosto zagovarjati zaradi člankov ali prispevkov, v katerih razkrivamo sporno ravnanje ali kazniva dejanja. Naša novinarka Evgenija Carl je osumljena storitve kaznivega dejanja kršenja tajnosti postopka na škodo mladoletne osebe. Poleti smo namreč objavili prispevek, ki je razkril, da se je 6-letni otrok po krajšem bivanju pri očetu vrnil domov pod vplivom kokaina. Center za socialno delo pa se kljub večkratnim opozorilom mame, da oče s sinom ne ravna primerno, ni odzval. Bi morali o takem primeru v medijih molčati? Alenka Bevčič.
Po tem, ko sta dva ministra morala zapustiti vlado Roberta Goloba, so se pojavila ugibanja, ali za tem stoji premierjeva partnerka Tina Gaber, ki ima glede nekaterih vprašanj drugačne poglede. Položaj predsednika vlade je po zakonu tretji v državi, za predsednikom države in predsednikom državnega zbora, njihove soproge in soprogi pa so se do zdaj držale bolj v ozadju. Drugačno delovanje Tine Gaber odpira vprašanje, koliko se lahko partnerke in partnerji politikov in političark angažirajo v političnih, družbenih in drugih javnih vprašanjih. Alenka Bevčič.
Suše, poplave, toča in drugi ekstremni vremenski pojavi ljudem od nekdaj povzročajo veliko težav in predstavljajo velik izziv, zato ni presenetljivo, da je velika tudi želja vplivati na vreme. Koliko resnice je v tem, da nekatere države, denimo Kitajska, že razvijajo tehnologije za nadzor vremena, ki bi jim pomagale preprečevati suše ali blažiti visoke temperature? Strokovnjaki odgovarjajo, da človek lahko na vreme vpliva v zelo omejenem obsegu, pa še to le ob sodelovanju narave. In nič ne kaže, da bi se to v prihodnje lahko spremenilo. Boštjan Fabjan.
Obupan in obubožan podjetnik Slavko Murk, čigar podjetje je bilo iz sodnega registra izbrisano v skladu s kontroverznim Zakonom o finančnem poslovanju iz leta 1999, že 26 dni gladovno stavka pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu, ker meni, da ga slovenske oblasti in mediji ignorirajo. Trdi, da mu Slovenija dolguje milijone, saj do milijonskih terjatev, ki jih je njegovo gradbeno podjetje TMS imelo, največ do nekdanjega Smelta, še vedno ni prišel. Slavko Murk že 23 let opozarja na krivico, ki se mu je zgodila. Anja Nab Huš.
Kaj se dogaja v Varstveno delovnem centru Saša Velenje, kjer skrbijo za odrasle osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju? Svet zavoda in svet staršev uporabnikov zahtevata odstavitev direktorice Darje Fišer. Očitajo ji netransparentno poslovanje, nekateri zaposleni tudi mobing, spodbujanje fizičnega nasilja nad uporabniki, neustrezen nadzor nad zdravili. Direktorica vse obtožbe odločno zavrača. Potem ko je bil prispevek že pripravljen, smo pred snemanjem oddaje dobili sporočilo direktorice, da so, navajam: "Člani in predsednica sveta zavoda z današnjim dnem odstopili in da v oddaji zvečer ne morejo več nastopati kot predsednica in člani sveta zavoda niti ne morejo dajati izjav kot takšni.« Potem nam je sporočilo poslala tudi predsednica Sveta Zavoda in zapisala, da so člani sveta zavoda odstopili zaradi arogantnega odnosa direktorice in da ne želijo več nositi odgovornosti za razmere v zavodu. Jasna Krljić Vreg.
V petek se je na Kongresnem trgu v Ljubljani kakih 200 katoliških vernikov zbralo na prvi javni molitvi pri nas. Zbrani so med drugim molili, da bi mladi moški spet zavzeli vlogo duhovnih vodij v družinah in javnem življenju. Pred dobrim tednom so se na Pohodu za življenje na Prešernovem trgu zbrali nasprotniki splava. Kaj sporočajo in kaj želijo doseči? Ali tudi Slovenija stopa po poti nekaterih ameriških zveznih držav, Poljske in Hrvaške, kjer že pridobljene človekove pravice, kot je pravica do odločanja o rojstvu otrok, izginjajo? Anka Pirš.
Andreja Jagodic in Nika Radjenovič sta pred kratkim osvojili najvišji vrh Afrike, skoraj 6 tisoč metrov visoki Kilimandžaro. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi tega podviga opravili s kolesi. Pred njima je to uspelo samo eni ženski. Dušan Mencin in Matjaž Šerkezi pa sta prav tako prejšnji mesec uspešno prišla v cilj največjega in najtežjega gorskega teka UTMB Mont Blanc. 315 kilometrov in več kot 25 tisoč višinskih metrov v 6 dneh je njun dosežek. Kaj te ekstremne športnike žene v take podvige, so zaupali Alenki Bevčič.
To poletje je bilo tudi poletje velikega števila komarjev. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni opozarja na širjenje bolezni, ki jih prenašajo komarji, saj so daljša in toplejša poletja privedla do širitve invazivnih vrst komarjev. Tudi v Sloveniji je tigrasti komar, ki ga pred slabima dvema desetletjema pri nas še ni bilo, prisoten že povsod. Komarji prenašajo bolezni, kot so malarija, denga, čikungunja in virus zahodnega Nila. Te bolezni, ki sicer veljajo za tropske, zdaj postajajo avtohtone tudi v Evropi. Anja Nab Huš.
Prah glede dodelitve prestižnih Michelinovih zvezdic se še ni polegel. Kar sedem slovenskih restavracij je prejelo po eno zvezdico, restavracija Milka dve, Hiša Franko pa tri, kar ima samo 140 restavracij na svetu. Slovenija tako sodi med države z največ Michelinovih zelenih - trajnostnih - zvezdic na prebivalca. A namesto da bi bili ponosni na uspehe kuharskih mojstrov, so se v javnosti pojavila ugibanja in očitki, kako so si prislužili te zvezdice in ali jih je mogoče kupiti. Saša Banjanac Lubej.
Deseti oktober je dan duševnega zdravja. Za katero izmed duševnih motenj vsako leto zboli vsak deseti Evropejec, najpogostejše so anksiozno-depresivne motnje. Za hudo obliko depresije trpi že 13 odstotkov prebivalcev Evropske unije. Duševne motnje še vedno spremljata nerazumevanje in obsojanje okolice, tudi shizofrenijo, ki prizadene okoli odstotek populacije. Na stigmo, ki še vedno obdaja ljudi s temi motnjami, želita opozoriti tudi Lidija Maričič, ki že 40 let živi s to boleznijo, in njen partner Valter. Z njima se je pogovarjala Anka Pirš.
Bolj ko je šola digitalizirana, slabši so uspeh, bralna pismenost in pomnjenje šolarjev, kažejo raziskave. Švedska, kjer so do pred kratkim s tabličnimi računalniki opremljali celo vrtce, se zaradi upada osnovnih znanj učencev vrača k večji uporabi učbenikov, Nizozemska napoveduje prepoved uporabe pametnih ur, telefonov in tabličnih računalnikov v učilnicah. Kako se bo odločila Slovenija, kjer petina osnovnošolcev zadnjih treh razredov osnovne šole telefon uporablja več kot 5 ur dnevno? Za zdaj je vse odvisno od vodstev posameznih šol. Aleksandra Dežman.
Koliko ljudi še bere časopise in kakšna usoda čaka tiskane medije? Branje časopisa ob jutranji kavi, na vlaku, v službi ali v kavarni je bil nekoč za marsikoga obvezen ritual. Časopisi so se prodajali na vsakem vogalu, Delo je nekoč izhajalo po trikrat na dan, v osemdesetih letih je dnevno natisnilo več kot sto tisoč izvodov. V zadnjih letih te številke drastično padajo, tako kot tudi število gledalcev televizije, saj se vsebine selijo na splet. Časopise povečini berejo starejši ljudje, mladi jih niso več navajeni. Bodo sčasoma izginili? Boštjan Fabjan.
September je bil mesec ozaveščanja o otroškem raku. V Sloveniji vsako leto za rakom zboli do 70 otrok in mladostnikov. Skoraj 80 odstotkov jih bolezen premaga, a na nekaterih bolezen in zdravljenje pustita težke posledice. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala z 19-letno Tinko Tonejc, ki je zaradi možganskega tumorja oslepela. Vendar je to ni ustavilo: postala je diamantna maturantka, danes uspešno študira in skuša odpravljati predsodke, ki spremlja to bolezen. Tinka je vključena v Inštitut Zlata pentljica, v katerem se povezujejo otroci in mladostniki z izkušnjo raka. Če jim želite pomagati, lahko prispevate na račun društva SI56 1910 0001 0367 705, sklic: SI00 032023, namen: Za otroke z rakom.
Spletna banka, naročanje pri zdravniku prek aplikacije, e-davki, različna elektronska potrdila. Digitalizacija nam v veliki meri spreminja življenje in prinaša veliko prednosti. Hkrati pa marsikomu, predvsem starejšim ljudem, lahko pošteno zagreni vsakdan, saj se ne znajdejo v digitalnem svetu, ki vsak trenutek prinaša kaj novega. Marsikomu pomagajo vnuki, nekateri se udeležujejo delavnic, tisti, ki so sami in živijo v odročnih krajih, pa se lahko znajdejo v veliki stiski. Kako bi država morala poskrbeti za izobraževanje starejših, da bi jim bile dostopne vse storitve? Jasna Krljić Vreg.
Natakarji, kuharji, pomožni delavci ... gostinstvo se spopada z največjim pomanjkanjem delovne sile doslej. Letos so na Zavodu za zaposlovanje objavili kar 12 tisoč povpraševanj delodajalcev po gostinskih delavcih. Razmere so tako katastrofalne, da so nekateri gostinci prisiljeni krajšati delovni čas ali celo zapirati gostinske lokale. Nekateri pa zaposlujejo povečini tujce, tako da se lahko zgodi, da vas natakar sredi Ljubljane ogovori v angleščini, kar je seveda ne le nesprejemljivo, ampak tudi nezakonito. Alenka Bevčič.
Neveljaven email naslov