Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zasvojenosti ne boste preprečili tako, da otrokom govorite, da so droge nekaj slabega, ampak tako, da jim zagotovite čustveno varno okolje. To je nasvet Gaborja Mateja, mednarodno priznanega madžarsko-kanadskega strokovnjaka na področju zgodnjega razvoja otrok. Nedavno so njegova priporočila o vzgoji otrok in preprečevanju travm poslušali tudi številni starši in slovenski strokovnjaki v Ljubljani. Kaj je bistvo njegovega učenja in zakaj je pritegnilo milijone ljudi po vsem svetu? Saša Banjanac Lubej.
Letala, bombe, vojaška vozila. Tako nevzdržen hrup, da si otroci v vrtcu ne upajo na sprehod, dijaki ne morejo v miru pisati testov, domačim živalim morajo dajati pomirjevala. To je že več let vsakdan prebivalcev Občine Postojna ob povečanih vojaških aktivnostih na osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku. Krajani si zato že več kot dve desetletji prizadevajo za njegovo zaprtje, a zaman. Kot so očitno zaman tudi opozorila, da leži Poček na vodonosniku, edinem viru pitne vode za več kot 20 tisoč ljudi. Alenka Bevčič.
Ali Ljubljana res postaja mesto za bogate oziroma za tako imenovano elito, kot se je izrazil podjetnik Jože Anderlič? Prestižne stanovanjske stavbe, v katerih stanovanja stanejo tudi po več milijonov evrov, po mestu kar rastejo druga za drugo. Ne le cene, tudi njihova poimenovanja spominjajo na denimo Monte Carlo: palača, vila, rezidenca. Poleg tega nekateri kupnino poravnajo kar z gotovino. Kdo so kupci teh razkošnih stanovanj in kako ta spreminjajo podobo Ljubljane? Jasna Krljić Vreg.
11-letni Julijan Peterka ima zelo hudo možgansko okvaro zaradi nepravilnega zdravljenja, in ne zaradi prirojene srčne napake. Tako je v izvedenskem mnenju zapisal nemški strokovnjak s področja pediatrične kardiologije. Starši pravico za dečka na sodišču iščejo že osem let, Klinični center Ljubljana krivdo zavrača. Družina od sodišča pričakuje pospešitev postopkov, zahteva tudi odškodnino, med drugim zato, ker je skrb za nepokretnega Julijana izjemno zahtevna. Kakšen je vsakdan družine Peterka, si oglejte v prispevku Anke Pirš.
Legendarni britanski glasbenik Mick Jagger je leta 1975 izjavil, da bi raje umrl kot pri 45 letih še vedno prepeval skladbo Satisfaction. Poleti je dopolnil 80 let in ne samo, da Rolling Stonesi še vedno igrajo: po 18 letih so izdali prvi album z novimi pesmimi, prihodnje leto pa se najverjetneje odpravljajo na koncertno turnejo. Aleksandra Dežman je obiskala zasebni muzej Rolling Stonesov v Portorožu in se pogovarjala z ljubitelji njihove glasbe. Kaj je tisto, zaradi česar je ta skupina obstala kar 61 let?
V zadnjem času rejci drobnice spet opozarjajo na napade volka. Ponekod v alpskem svetu, kjer se je volk pojavil pred nekaj leti, jih je strah tudi za varnost ljudi, saj so začeli volkovi rejne živali napadati tudi v bližini naselij. Zato pristojne pozivajo k ukrepanju. Izredni odstrel posameznih volkov je skrajni ukrep, po katerem lahko poseže država. Povzroči pa lahko razbitje volčjega tropa, kar lahko pomeni še več napadov, je stališče slovenske vlade. Anja Nab Huš.
Okoli 300 tisoč ljudi v Sloveniji na domu skrbi za enega ali več obnemoglih svojcev, ocenjujejo v Inštitutu Antona Trstenjaka. Ti ljudje se srečujejo z veliko preobremenjenostjo, pogosto pa tudi s pomanjkanjem informacij, kje in kakšno pomoč lahko dobijo. Dolgotrajno oskrbo na domu naj bi olajšal Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki uvaja tudi inštitut družinskega oskrbovalca in za take oskrbovalce predvideva možnost zaposlitve. Zakon bo v veljavo stopil prvega januarja. Ali se loteva pravih težav in ali jih tudi učinkovito rešuje? Alenka Bevčič.
Ukinitev dodatka za delovno dobo, odmora za malico in povračila stroškov prevoza na delo ter odprava omejitev za odpuščanje starejših delavcev. To so le nekateri predlogi predstavnikov delodajalcev, ki so jih želeli zapisati v zakon o delovnih razmerjih. Želje, da bi vse dodatke vključili v osnovno plačo, so pričakovano razburile sindikalne vrste. Koliko nižje bi bile plače, če bi se predlogi delodajalcev uresničili in kaj bi se zgodilo s težko priborjenimi delavskimi pravicami? Jasna Krljič Vreg.
V zadnjem času javnost vznemirjajo novice o tatvinah, ropih, spolnem nasilju in drugih kriminalnih dejanjih v Ljubljani. Tudi uradni podatki kažejo, da je kaznivih dejanj več. Nekateri povečano število kriminalnih dejanj povezujejo s povečanim številom prosilcev za azil in metadonsko ambulanto. Močno se je povečala prodaja solzivcev in paralizatorjev. Kako utemeljeni so občutki, da se varnostne razmere slabšajo? Novinarka Tadeja Anžlovar.
Lahko vam je všeč ali pa ne, a zanjo ste gotovo že slišali. 33-letna ameriška glasbenica Taylor Swift ne podira samo številnih glasbenih rekordov, temveč je ena redkih, ki je z ustvarjanjem glasbe vstopila v klub milijarderjev, njen vpliv pa seže čez mejo glasbe. Ustvarila je imperij, ki ima močan vpliv na družbo, gospodarstvo, politiko. Njeno delo, še posebej pa zasebno življenje, neprestano polni naslovnice in družbena omrežja. Kaj je skrivnost njenega uspeha? S čim navdušuje milijone mladih po vsem svetu, tudi v Sloveniji? Vita Vlašič.
Brez električne energije si sodobnega življenja ne znamo več predstavljati, potrebe po njej pa se bodo v prihodnosti še povečevale. Le za potrebe napajanja električnih avtomobilov naj bi tako čez desetletje potrebovali toliko električne energije, kot nam je trenutno zagotavlja jedrska elektrarna v Krškem. Ta bo delovala še 20 let, že zdaj pa tečejo postopki za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. Ga nujno potrebujemo ali bomo zmogli zgolj z obnovljivimi viri energije? Boštjan Fabjan.
Vsak sedmi človek na svetu naj bi užival antidepresive. Njihova poraba v zadnjih letih tudi v Sloveniji narašča, zdravniki jih ne predpisujejo zgolj za zdravljenje depresije, ampak za celo vrsto drugih težav, denimo za panične napade in celo migrene. Strokovnjaki trdijo, da v nasprotju s pomirjevali ne povzročajo zasvojenosti. O drugačnih izkušnjah pa pripoveduje televizijska voditeljica Nina Osenar Kontrec, ki trdi, da je po prenehanju jemanja antidepresivov zapadla v hudo stisko. Anka Pirš.
Danes sicer policisti začenjajo akcijo Slovenija piha 0,0, v kateri bodo do nedelje poostreno nadzirali prisotnost alkohola pri voznikih. A tudi brez alkohola je objestnega in nespametnega obnašanja na naših cestah več kot preveč. Zavod Reševalni pas že več kot deset let opozarja na pomen tega pasu, a ga žal nekateri, tudi za ceno življenj žrtev prometnih nesreč, še vedno ne upoštevajo. Zato v Zavodu skupaj s Policijo pozivajo k ostrejšim kaznim za kršitelje. Novinarka Aleksandra Dežman je zbrala številne osupljive posnetke s slovenskih avtocest.
Pred nami je obdobje martinovanja, ko se mošt spremeni v vino, to pa teče v potokih, pa ne le v tem obdobju. Da je pitje alkohola globoko ukoreninjeno v slovenski folklori, v svoji novi knjigi ugotavlja tudi radijski voditelj Miha Šalehar, ki se je alkoholu po treh desetletjih popivanja odpovedal. O sebi pravi, da je bil funkcionalni pijanec, kar je v naši tako imenovani mokri kulturi popolnoma sprejemljivo. Na to kaže tudi izjemno visoka poraba alkohola v Sloveniji. Zakaj je pitje alkohola tako sprejemljivo? Anja Nab Huš.
Reks, Medo in Pika so najpogostejša pasja imena v Sloveniji. Več kot polovica pasjih imen pa je enkratnih, mnogokrat tudi hudomušnih, na primer Kokica, Šminka, Zlatolična, Schwarzeneger. Ime, ki ga dobi pes, postane v družinskem okolju eno izmed najpogosteje izrečenih besed, zato je izbira imena pomembno dejanje, je zapisal jezikoslovec Marko Snoj v svoji novi knjigi o imenih slovenskih psov. Knjiga je spomenik živalim, ki so se pred 15 tisoč leti odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom. Anja Nab Huš.
Pisalo se je leto 1994. Vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je bila z vso močjo. Do tedaj sosedje, prijatelji, celo sorodniki se niso več pozdravljali na hodnikih ali pred hišami, niso več pomagali drug drugemu, si posojali kave ali sladkorja, niso več prijateljevali, še več, gledali so se skozi puškine cevi, ubijali drug drugega. Prav v tem času, poleti istega leta, je socialna delavka iz Bosne, njeno ime pozna le še peščica posvečenih, ki je delala v begunskem centru na Dunaju, spoznala tri Avstrijce, jadralce po duši. Takoj so sprejeli njeno zamisel, da dajo svoje jadrnice, zasidrane na srednjem Jadranu, na voljo mladim sprtih narodov vojskujoče se Jugoslavije. Za teden dni jadranja, kopanja, druženja v istem čolnu. Da dokažejo, da se da. Skupaj v istem čolnu.
Neveljaven email naslov