Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fotografije sestradanih in podhranjenih konj s posestva v Prestranku pri Postojni, ki jih je objavilo Društvo za zaščito konj, so pred kratkim močno pretresle javnost. Kot vedno v takih primerih, ki jih je bilo v zadnjem času kar nekaj, so se pojavile različne razlage, obtožbe in vprašanja, kdo je kriv in kdo bi moral ukrepati. Tokrat pa se je še dodatno zapletlo z očitki, da je šlo za manipulacijo s fotografijami oziroma datumom nastanka in njihove objave. In na koncu se je zdelo, da so sestradani konji prišli v drugi plan. Jasna Krljić Vreg.
Bliža se konec leta, za šolarje najbolj stresno obdobje. Neusmiljen boj za ocene in točke poteka v zadnjih razredih osnovne šole, saj je od njih odvisen vpis na srednjo šolo. Še posebej težki so vpisni pogoji za gimnazije, kamor si še vedno želi precejšen del osnovnošolcev oziroma njihovih staršev. Kot pravi eden izmed osmošolcev v prispevku, ima občutek, da je njegovo življenje odvisno od ocen. Pa se lahko znanje meri le z ocenami in točkami? Je sistem, ki na mladostnika ne gleda celostno in ga izpostavlja takim pritiskom, res dober, se sprašujejo naši sogovorniki. Anka Pirš
Ali naša družba res podpira in vzpodbuja kulturo posilstva? Pred dobrim tednom dni je Okrožno sodišče v Ljubljani oprostilo pet moških, ki so bili obtoženi, da so leta 2020 posilili takrat 15-letno dekle. Sodba je sprožila številne ogorčene odzive v javnosti in postavila velik vprašaj glede slovenskega sodnega sistema. Ali ta res ni zmožen zaščititi žrtev spolnega nasilja in ustrezno kaznovati posiljevalcev? Zakaj je žrtev, kot boste slišali v prispevku, vedno znova obravnavana, kot da je ona na zatožni klopi? In kako je mogoče, da celo v primerih večkratnih posilstev otrok sodišča pogosto izrekajo le pogojne kazni? Aleksandra Dežman.
Luči na evrovizijskih odrih v Liverpoolu so ugasnile, nastopajoči so že doma, številni komentatorji, tisti, ki imajo ta spektakel radi, in tisti, ki ga ne marajo, pa delajo izračune in obračune, kdo je za koga glasoval ali ni glasoval, kdo je komu dal preveč ali premalo točk, kdo se je uvrstil previsoko in kdo prenizko. In vedno znova se po evrovizijskem finalu, ki si ga je tudi letos ogledalo več deset milijonov gledalk in gledalcev, pojavi isto vprašanje: kako poštena je evrovizijska zmaga in kako politična je evrovizijska kuhinja. Nina Kojima.
Elektronski šport oziroma e-šport doživlja pravi razcvet po vsem svetu, tudi pri nas. V Ljubljani je pred kratkim potekal največji festival videoiger in e-športa v Sloveniji. Tovrstni turnirji v igranju videoiger na računalniku, konzoli ali mobilni napravi so pravi spektakli, ki pritegnejo ogromne množice gledalcev. Igralci služijo vrtoglave zneske, prihodki te industrije že presegajo milijardo dolarjev. Poznavalci napovedujejo, da bo e-šport kmalu postal celo olimpijska disciplina. Zvezdan Martić.
Veliko razburjenja je na družbenih omrežjih povzročila objava, da na Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta v Mariboru pedagoško prakso opravlja transspolna učiteljica. Objava se je najprej pojavila v skupini na Facebooku Svet roditeljev Slovenije in povzročila veliko ogorčenja in zaskrbljenosti. Na osnovno šolo je prišlo tudi nekaj protestnih pisem. Ravnateljica pravi, da so 23-letno študentko učenci in učitelji dobro sprejeli, v bran so ji stopili tudi na mariborski Filozofski fakulteti, kjer poudarjajo, da se strokovnosti pedagoškega dela ne sme ocenjevati na podlagi osebnih okoliščin. Anka Pirš.
Urban Miroševič bo kmalu praznoval četrti rojstni dan. A to za njegove starše ni razlog za praznovanje, temveč opomnik, da je minilo še eno leto brez zdravila, ki bi mu lahko pomagalo. Urban se je rodil z gensko boleznijo, zaradi katere ne more hoditi niti govoriti. Pa vendar ima Urban srečo: starše, ki bi zanj premaknili gore. Mama Špela je s svojo zagnanostjo uspela uresničiti skoraj nemogoče - razvoj zdravila za Urbana. In skoraj so na cilju, manjka jim le še 200 tisoč evrov. Jasna Krljić Vreg. Fundacija CTNNB1 TRR: SI56 6100 0002 5350 715 SMS URBAN5 ali URBAN10 na 1919
Aprila objavljeni prispevek v Tedniku o tetraplegiku Sandiju Hudorovcu iz Črnomlja, ki ni upravičen do nobenega prejemka zaradi svoje invalidnosti, je sprožil številne odzive. Podobno kot zgodba invalidke Lavre Červek, ki smo jo v naši oddaji prikazali pred petimi leti. Oba sta mlada invalida brez delovne dobe, za kar pa nista sama kriva. Kako je torej mogoče, da država številnim 100-odstotnim invalidom še vedno odreka pravico do invalidnine ali invalidske pokojnine? Čeprav tudi varuh človekovih pravic opozarja, da je to nedopustno, se ne spremeni nič. Aleksandra Dežman.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že 70 let dokazuje, da lahko podpora in pomoč družbe usodno vpliva na življenjsko pot otrok in mladostnikov. Številni mladi brez pomoči prostovoljcev in donacij ljudi ter podjetij, ki podpirajo ZPMS, ne bi nikoli zaključili izobraževanja. Aleksandra Dežman se je o njunih izkušnjah pogovarjala z mlado nadarjeno violinistko in učiteljico razrednega pouka. Če želite prispevati v sklad ZPMS-ja za štipendiranje mladih, na številko 1919 pošljite TEDNIK (1 €) ali TEDNIK5 (5 €)
V zadnjih 15 letih je močno naraslo število bolniških odsotnosti zaradi izgorelosti, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Leta 2007 je bilo teh primerov 38, lani že 1506. Takrat je odsotnost v povprečju trajala 14 dni, lani 44 dni. Število skupnih bolniških dnevov je s 540 poskočilo na kar 66 680. Je ljudi s sindromom izgorelosti res toliko več ali ga zdravniki le bolje in pogosteje prepoznavajo? In kakšna ja razlika med kronično utrujenostjo ali kroničnim stresom in izgorelostjo? Kaja Kokot Žanič.
Bomo v Sloveniji v prihodnosti jedli le še perutnino iz Brazilije, govedino iz Poljske, svinjino iz Madžarske? Samooskrba s slovenskim mesom je namreč ogrožena zaradi uvoza cenejšega mesa iz tujine, opozarjajo kmetje in živilska podjetja. Kaj lahko se zgodi, da bo podobno kot svinjina - delež doma vzgojene se je od osamosvojitve do danes zmanjšal za skoraj polovico - iz mesnic in s trgovskih polic izginilo še doma vzrejeno piščančje in goveje meso. Medtem pa so slovenski kmetje primorani meso zaradi višjih odkupnih cen prodajati v tujino. Ines Kočar.
Naivnost na spletu lahko udari tudi po denarnici. Spletno nakupovanje je postalo izjemno priljubljeno tudi zaradi nižjih cen kot v klasičnih trgovinah. A prav nizka cena je znak za alarm; lažne spletne trgovine namreč z visokimi popusti prežijo na manj previdne kupce. Ti po pošti prejmejo povsem drug izdelek, kot so ga naročili, ali pa goljufom izdajo podatke o svoji plačilni kartici. Vse pogostejše pa so tudi zlorabe identitet znanih oseb, med drugim zdravnikov, za oglaševanje nepreverjenih izdelkov za lajšanje zdravstvenih težav. Boštjan Fabjan.
Nasilje med mladimi oziroma nad mladimi se pogosto rodi na spletu. Spletno nasilje, nadlegovanje in izsiljevanje - fizično, psihično, spolno - že nekaj let narašča tudi v Sloveniji. Novo grožnjo, predvsem otrokom in mladostnikom, pa predstavlja umetna inteligenca.Tako rekoč vsak lahko na zelo enostaven način ustvari lažne fotografije ali videoposnetke, tudi pornografske, v katere umesti fotografije resničnih oseb, ki jih najde na družbenih omrežjih. Žrtev je lahko vsak: otrok, odrasel, javna oseba. Zvezdan Martić.
V zadnjih letih se vse več ljudi ukvarja s katero od oblik rekreacije, ki je postala sinonim za zdravo življenje, tudi v zrelih letih. Veliko starejših pa se s športom ukvarja tudi tekmovalno. Nekateri se udeležujejo športnih tekmovanj, tudi ko so stari 70 let in več. Kako dobri so slovenski veteranski športniki v svetovnem merilu in v katerih panogah so najuspešnejši? Kot ugotavlja Zvezdan Martić, so slovenski veteranski športniki na mednarodnih tekmovanjih izjemno uspešni in domov pogosto prinesejo medalje.
Potem ko smo v eni od prejšnjih oddaj objavili prispevek iz leta 1987, v katerem je ekipa Tednika v zaporu na Igu obiskala Janeza Novaka, ki je bil zaprt, ker je iz verskih razlogov zavrnil služenje vojaškega roka v JLA, se nam je gospod Novak oglasil. Zato smo ga ponovno obiskali in ga vprašali, kako se zdaj spominja tistih časov in ali bi spet storil enako. Kako je bilo sicer takrat z ugovorom vesti? Številni pa imajo na služenje vojaškega roka drugačne spomine, na Facebooku obstaja kar nekaj skupin, v katerih nekdanji vojaki iščejo prijatelje iz tistega obdobja. Aleksandra Dežman.
Lik staršev, predvsem matere, ima v slovenski tradiciji in kulturi pomembno vlogo. V preteklosti je vladalo prepričanje, da otroci o starših ne mislijo in ne govorijo negativno, pravijo strokovnjaki, a v zadnjih letih se to spreminja. Pojavil se je celo izraz strupeni starši. To so tisti, ki svoje težave prenašajo na otroke in zato imajo ti tudi v odrasli dobi številne vedenjske in čustvene motnje, slabo samopodobo in občutek manjvrednosti. Kako razrešiti te težave in vzpostaviti boljše odnose s starši? Anka Pirš.
Kakšne spremembe prinaša generacija Z na trg dela? Mladi, rojeni po letu 1995, so odrasli s pametnim telefonom v roki, so izjemno izobraženi in imajo dostop do informacij vseh vrst, so tudi zelo mobilni in pripravljeni spreminjati kraj bivanja in dela. In tudi zato imajo velika pričakovanja glede služb, plačila in družbene odgovornosti podjetij ter lahko postavljajo pogoje delodajalcem. Na drugi strani pa imajo tudi delodajalci do mladih velike zahteve, trdijo mladi iskalci služb. Saša Banjanac Lubej.
Neveljaven email naslov