^{oktober 2021 | nazaj}

Pomurska regija je daleč najmanj razvita med slovenskimi regijami, kaže Indeks razvojne ogroženosti, ki ga pripravljajo na Umarju. Pomurje za najbolje razvito osrednjeslovensko regijo zaostaja za 3,5 krat, v 2014 je bil njen zaostanek manjši, prepad med njima se torej veča. Sicer so za osrednjo Slovenijo nadpovprečno razviti še gorenjska in jugovzhodna Slovenija. Ob pomurski regiji pa so najslabše razvite še primorsko-notranjska, podravska, ki je od leta 2014 na lestvici razvitosti padla za dve mesti, zasavska, koroška, posavska, goriška, savinjska in obalno-kraška.

Za zgodovinsko najmanj razvito regijo je bil ob propadu Mure v času vlade Boruta Pahorja sprejet posebni Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji. Slednji naj bi spodbudil razvoj Pomurja od leta 2010 do 2015, a je bil kasneje podaljšan do 2019. Z zakonom naj bi regija prejela 264 milijonov evrov, največ za izgradnjo vodovodnega sistema.

MGRT: “Pomurje je dobilo 464 milijonov evrov”

A številka realizirane vrednosti pomurskega zakona, ki nam jo je poslalo Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, je bila še precej višja od načrtovane. Sporočili so, da je Pomurcem šlo kar 464 milijonov evrov. Podrobna analiza pa je pokazala, da bi Pomurci velik del tega denarja prejeli tudi brez tega zakona in da je država z evropskim denarjem sofinancirala enake projekte po vsej državi. Poglejmo natančneje.

Za pomursko kmetijstvo 285 milijonov evrov?

Za prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti pomurskega kmetijstva in gozdarstva ter živilsko-predelovalne industrije naj bi v desetih letih izvajanja zakona šlo 285 milijonov evrov. A pri tem denarju pravzaprav gre za subvencije in investicije iz Programa razvoja podeželja, ki veljajo za celotno državo. Pomurski kmetje in predelovalci so na razpisih dobili le dodatne točke, koliko več denarja je to pomenilo, pa niti na kmetijskem ministrstvu ne vedo. Tudi v Panviti, kjer so prejeli največ, to je 3,7 milijona evrov, prejetih sredstev ne pripisujejo Pomurskemu zakonu, denar bi, pravijo, dobili tudi brez njega.

140 milijonov evrov za vodovod, a nekateri vode še zmeraj nimajo

Osrednji del zakona so bila pravzaprav sredstva za izgradnjo pomurskega vodovoda. Za okoli 140 milijonov evrov težek projekt je država prispevala 100 milijonov evrov, vendar je bila večina teh sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, se pravi je šlo za evropska sredstva. Tovrstne projekte izgradnje vodovodov so v istem času, brez posebnega zakona in z evropskimi sredstvi, izvajali tudi na koroškem, v Ribnici in Kočevju, v Pivki in Postojni itd.

Pomurski vodovod še vedno ni v celoti končan, čeprav so okoljsko ministrstvo in pomurske občine prvo pogodbo za izgradnjo podpisale že leta 2005. Takrat je še veljalo, da bo projekt izgradnje vodovoda enoten, kasneje je prišlo do razdrobitve na tri dele - sistem A obsega lendavski krak, sistem B obsega območje goričkega, sistem C pa obsega osem prleških občin. V pomurski zakon je bil vključen sistem D, kjer so vodovod dobile še občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki sicer spadajo v podravsko regijo.

A ponekod Pomurci še vedno nimajo vode - okoli tisočim v občini Rogašovci in Cankova, ki spadata v sistem B, vodo še vedno dovažajo gasilci s cisternami, prebivalci čakajo na dokončanje druge faze vodovoda, ki mora biti končati do leta 2023, sicer občinam grozi vračanje denarja. Spet drugod, v občinah Odranci in Črenšovci, ki spadata v sistem A, na primer, se voda pregreva, tudi do 28 stopinj celzija.

Propadli razvojni centri v Pomurju

Sprva je bilo v pomurskem zakonu načrtovano, da 30 milijonov evrov šlo za projekte regijskega gospodarskega središča v tej regiji, na koncu so dve tretjini tega denarja namenili trem pomurskim razvojnim centrom. A ti so bili del projekta razvojnih centrov slovenskega gospodarstva, ki so ga financirali praktično po celi Sloveniji. V okviru tega je gospodarsko ministrstvo razdelilo 161 milijonov evrov, predvsem iz evropskih skladov, sedemnajstim razvojnim centrom. Da je ta projekt klavrno končal, kaže že dejstvo, da je danes le še sedem podjetij, ki delujejo brez izgube v zadnjem letu, pet podjetij je končalo v stečaju, ministrstvo pa mora zaradi ugotovljenih nepravilnosti v centrih in nekaj tudi zaradi lastne napake Evropski uniji vrniti skoraj 45 milijonov evrov.

Če se osredotočimo na pomurske razvojne centre, ugotovimo, da sta dva od treh – razvojni center Seaway in RC MASPOS – propadla. Skupaj z obrestmi bi morala vrniti skoraj 15 milijonov evrov. Poglejmo edinega, ki se je v Pomurju ohranil, to je RC Preko.

Šlo je za projekt pridobivanja energentov iz komunalnih odpadkov. A celoten projekt je zajemal le raziskovanje, za to so prejeli 1,4 milijona evrov. Ko je projekt revidiral Urad za nadzor nad proračunom, je ugotovil vrsto zanimivosti. Eden od ciljev Preka je bil, da bo iz projekta izšlo 11 podjetij. Res jih je, celo eno več. A revizorji so ugotovili, da se ta ukvarjajo z dejavnostmi, "ki niso bile načrtovane v poslovnem načrtu, med drugim računovodstvo, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje, drugo podjetniško in poslovno svetovanje, upravljanje računalniških naprav in sistemov, eno od podjetij prodaja plovila." Čeprav so imeli poleg tega registrirano še dejavnost povezano z odpadki, so revizorji ocenili, da so v RC Preko s temi podjetji le formalno izpolnili zahteve, saj se ta podjetja z odpadki pravzaprav ne ukvarjajo.

Revizorji so odkrili tudi nepravilnosti, med najhujšimi je bilo plačilo za praktično prepisani študiji – ministrstvu je zadostovalo, da so upravičenost sofinanciranja dokazovali le s prvo stranjo in kazalom študij. Eno od teh študij je RC Preko tudi naročilo pri povezanemu podjetju, česar ne bi smel. Plačilo študije povezanemu podjetje smo ob pregledu ugotovili še pri študiji podjetja Lexcom, sicer narejeni za relativno mali znesek - 15 tisoč evrov. Jože Golobič, ki je bil v času izdelave študije, to je decembra 2013, direktor Lexcoma, je pravzaprav eden od solastnikov Preka, nekaj mesecev pred izidom študije je bil tudi solastnik Lexcoma. Golobič je trenutni v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana. Solastnik in direktor Preka je tudi Golobičev svetovalec v UKC Ljubljana, Peter Cerar. Golobič in Cerar sta četrtinska solastnika RC Preka preko svojega podjetja ECOlogic. Cerar in Preko sta zdaj v postopku zaradi suma goljufije na škodo Evropske unije, okrožno sodišče v Ljubljani mora zdaj v tem primeru odločiti o zahtevi za preiskavo. O tem odloča že dve leti.

Konkurenčnost, davčne olajšave, izobraževalni center - okoli 60 milijonov

Okoli 55,8 milijonov evrov je Pomurju šlo za zagotavljanje novih delovnih mest, spodbujanje konkurenčnosti, prispevke in davčne olajšave delodajalcem. Na preveliko razpršenost in posledično neučinkovitost so takrat opozarjali nekateri večji pomurski gospodarstveniki. Podjetja so dobila od nekaj tisoč do nekaj sto tisoč evrov, izjemoma tudi več.

Denar niso dobila samo uspešna podjetja, več milijonov evrov pomoči je država razdelila tudi podjetjem, ki so kasneje vseeno propadla - omenimo le Arum, zadnje podjetje nekdanje Mure. Lahkotnost razdeljevanja javnega denarja, ki ga je omogočil poseben zakon, je izbruhnila že takoj na njegovem začetku, ko je vodja posebej ustanovljene projektne pisarne Andrej Horvat podpisal promocijske pogodbe za 1,8 milijona evrov trem podjetjem, med njimi znanemu Pristopu. Ovadba zaradi zlorabe položaja še danes, po desetih letih, nima epiloga, sodišče je začelo razsojati šele pred kratkim.

Slaba 2 milijona evrov sta šla za projekt medpodjetniškega izobraževalnega centra. Slednje sicer poznamo tudi po drugih slovenskih mestih, v drugih regijah.

Pod črto - od "deklariranih" 464 milijonov evrov je Pomurje v okviru posebnega zakona dobilo pratkično le okoli 60 milijonov evrov.