Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prosilci za azil si v Sloveniji po črki zakona ne smejo sami kuhati niti čistiti. Samo za čiščenje prostorov azilnega doma v Logatcu je tako država letos namenila 12 tisoč evrov. Lastnici bližnje gostilne pa bodo v dveh letih za prehrano prosilcev za azil nakazali milijon 115 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja. Upokojenka Justina Škof živi samo z 200 evri pokojnine. Revščina upokojencev, skrita za štirimi stenami, je še ena žalostna podoba naša države. Veselka Pevec, ki jo je pred leti strelno orožje prikovalo na invalidski voziček, je Sloveniji v Riu pristreljala zlato medaljo. In čeprav so na sprejemu ob vrnitvi paraolimpijcev mnogi poudarjali, da so njihova odličja enakovredna olimpijskim medaljam, tako finančne nagrade kot pogoji za trening športnikov invalidov kažejo drugače.
Vozniki tovornjakov so dobesedno postali sužnji. Izpostavljeni so tako velikim pritiskom, da se dogajajo tudi samomori. Več deset šolnikov je premamila ponudba turistične agencije ZUM iz Kranja na spletni strani šolskega sindikata. Ostali so brez potovanja in brez denarja. Državna blagajna je lani za zdravila za duševne motnje odštela nepredstavljivih 33 milijonov evrov. Psihoterapija, ki bi mnogim lahko nadomestila zdravila, pa brez plačila ni dosegljiva. Pet let po smrti Lojzeta Slaka se bomo spomnili njegove neprecenljive glasbene dediščine, več kot 400 skladb njegovega ansambla je dobesedno ponarodelih.
V stanovanjskem objektu Lipa, sredi Ljubljane, se množijo stenice. Nadležni insekti, ki se hranijo s človeško krvjo, stanovalce spravljajo v obup. Otroci iz Lipe so v šolah stigmatizirani, oče samohranilec pa je zaradi stenic v strahu, da mu bodo pristojne socialne službe celo odvzele otroka. Šli bomo po sledi predloga, o katerem je ta teden odločal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da bi bilo nekatere kontracepcijske tablete treba doplačevati. Kakšne bi bile posledice take odločitve? Zbrali bomo tudi razmišljanja različnih žensk o tem in o pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Zdravilo Levaxin je pri nas do letošnjega januarja redno jemalo 138 pacientov po raku ščitnice. Ne da bi jih kdorkoli obvestil, je Onkološki inštitut, ki je zdravilo več kot 30 let uvažal interventno, prekinil z uvozom, bolnikom pa so onkologi predpisovali dve drugi registrirani zdravili. Mnogi med njimi so se zaradi tega spopadali z različnimi hudimi stranskimi učinki. O tem so poročali svojim onkologom, vendar kot da jih niso želeli slišati. Šele objava v Tedniku je pristojne prepričala in Levaxin je od julija zopet na policah lekarne OI. Otroci in mladostniki dojemajo smrt zelo drugače kot odrasli. V Slovenskem društvu Hospic izvajajo program žalovanja otrok in mladostnikov po izgubi bližnje osebe, prilagojen starostni skupini med 5. in 17. letom. Pomemben del programa je štiri dnevni tabor za levjesrčne. Takšna, edinstvena vrsta pomoči je za uporabnike brezplačna, financirajo se s pomočjo donacij, zato je Slovenskem društvu Hospic priskočil na pomoč tudi Tednik. Park vojaške zgodovine v Pivki je primer, da se kljub birokratskim oviram v Sloveniji z voljo in delom da doseči ogromno. Pred natanko 10 leti smo v Tedniku objavili prispevek, v katerem so Pivčani v nekdanji vojašnici, ki je bila v ruševinah, govorili o načrtih z njo in upali, da jo bodo počasi obnovili tudi z evropskimi sredstvi. Danes je Park vojaške zgodovine v celoti obnovljen, je največji muzejski kompleks v državi z največjo rastjo obiskovalcev in če bo šlo tako naprej, bo kmalu tudi najbolj obiskan muzej v Sloveniji. Te dni v Riu osvajajo medalje naši paraolimpijci. Tako kot vsi športniki so se za nastop na prestižnem tekmovanju pripravljali dolga štiri leta. Zaradi vedenja, da je priložnost le ena, pa tudi zaradi pozornosti javnosti, je psihični pritisk lahko ogromen. In kako se športniki počutijo, ko se načrti ne uresničijo in se stopničke izmuznejo?
Ob nedavni tragediji v izolski bolnišnici se je znova začelo govoriti tudi o čakalnih dobah. Leto in pol čakanja na revmatologa, sedem let na zdravljenje krčnih žil, dve leti za operacijo kolka, pripovedujejo pacienti. Če plačaš, si na vrsti takoj. Kar 40 tisoč podjetij je bilo leta 1999 čez noč izbrisanih iz sodnega registra zaradi spornega zakona o finančnem poslovanju podjetij, s katerim so se dolgovi podjetja prenesli na ustanovitelje oziroma družbenike. Mnogi so izgubili vse svoje premoženje. Podjetniki, katerih usode spominjajo na zgodbe izbrisanih, so se odločili pravico poiskati v Strasbourgu. Vsako leto se pri skoku v premalo globoko vodo poškoduje nekaj - predvsem mladih - ljudi. Ker si ob tem pogosto zlomijo vratna vretenca in poškodujejo hrbtenjačo, postanejo tetraplegiki. Njihovo življenje se spremeni za vedno. Za konec pa še o računalniški aplikaciji Pokemon Go. Vse, kar za igranje potrebujete, je pametni telefon z naloženo aplikacijo ter lastne noge. Očitno dovolj, da se je v lov za žepnimi pošastmi pognalo 30 milijonov ljudi, med njimi na tisoče Slovenk in Slovencev.
V Tedniku bo od 5. septembra z vami nova voditeljica Jelena Aščić. Dolgoletni voditelj oddaje Janko Šopar se po 566 oddajah poslavlja z voditeljskega mesta. Tudi v novi sezoni pa lahko gledalci pričakujete verodostojne tedniške zgodbe z večjim humanitarnim poudarkom. Pred nami je 1. september in z njim v srednjih šolah tudi sprejem dijakov prvih letnikov - uraden in neuraden. Slednji nemalokrat meji na izživljanje starejših dijakov nad tako imenovanimi fazani, saj te čaka marsikaj - od alkoholnih flomastrov, posipanja z moko, pranja glav v toaletnih školjkah... Naša ekipa je preverila, kako novopečene dijake sprejmejo na Primorskem. Pred nekaj tedni je Slovenijo pretresla smrt skakalca v vodo na reki Drini. Skoki v vodo z velikih višin pri nas niso razširjen šport in malo je tekmovalcev, ki se ukvarjajo z njim, se pa vsako leto zgodi nekaj nesreč, ko se pri skoku v premalo globoko vodo poškodujejo predvsem mladi ljudje. Ker si ob tem pogosto zlomijo vratna vretenca, ki poškodujejo hrbtenjačo, postanejo tetraplegiki in njihovo življenje se spremeni za vedno. V Tedniku se bomo poklonili preminulemu Mitu Trefaltu, legendi slovenskih TV ekranov. Začel je kot športni reporter, nadaljeval v razvedrilnem programu nacionalne televizije, kjer je bil kasneje tudi odgovorni urednik. Sodelavci se ga spominjajo kot doslednega in poštenega, hkrati pa kot zelo ustvarjalnega in duhovitega sodelavca in nadrejenega. Ustvaril je nešteto oddaj, med njimi Trimsko TV, Sedmo stezo, Kolo sreče, Ona in on in že skoraj ponarodelo Košnikovo gostilno.
Pomagali smo - Humanitarna akcija Pomagamo je že 13 let stalnica v Tedniku. Od leta 2007 sodelujemo z Zvezo prijateljev otrok in mladine Slovenije in skupaj z njimi zbiramo sredstva. Samo letos smo za 14 družin, katerih zgodbe smo predstavili v oddaji, in za 162 otrok, ki jih zaradi občutljivih osebnih zgodb nismo izpostavili, zbrali skoraj 200 tisoč evrov. Dobrodelni Olimpiki - In ravno najšibkejšim, najbolj nemočnim - to je otrokom, pomaga tudi Športno društvo Olimpiki. Denar zbirajo s športnimi dogodki, ki jih vsak mesec pripravijo na drugem koncu Slovenije. Zadnjo prireditev so pred poletnim premorom organizirali na Jesenicah, izkupiček pa so namenili za letovanje jeseniških otrok na morju. Na novih smučeh - Ko so pred meseci - tik po zgodovinskih uspehih Petra Prevca - v Elanu napovedali ukinitev proizvodnje skakalnih smuči, je to sprožilo val ogorčenja in slabe volje. Na srečo pa je imel domači podjetnik Peter Slatnar dovolj poguma, da je prevzel ta del Elanove proizvodnje. Skakalne smuči za slovenske orle zato še vedno nastajajo v Sloveniji. V hribe - Slovenci od nekdaj veljamo za hribovski narod. V zadnjih letih še toliko bolj, saj si marsikdo ne more več privoščiti pravih počitnic, hoja pa ne stane veliko. In tako se je v hribe podala tudi ekipa Tednika. Luč harmonike - Vsi, ki so ga slišali igrati, se strinjajo: Benjamin Škrab je rojen za igranje harmonike. Slep od rojstva je v njenih zvokih poiskal in našel svoje poslanstvo. Z navdušenjem je okužil tudi soseda Mitja, ki kljub cerebralni paralizi z veseljem zaigra.
Toni Brglez je bil pred šestimi letu udeležen v hudi prometni nesreči v verižnem trčenju na Dolenjki. Njegovo življenje je viselo na nitki, preživel je zaradi usklajene akcije reševalcev, policistov in gasilcev. Vseskozi pa si je želel zahvaliti ljudem, ki so mu tistega usodnega dne pomagali. Ekipa Tednika je zabeležila čustvene trenutke srečanja z gasilci, ki so Toniju rešili življenje. Dejan Fabčič je je uspešen športnik invalid, kajakaš, eden izmed članov letošnje slovenske paraolimpijske reprezentance. Ko je bil še otrok, se je morala njegova mama boriti, da je lahko obiskoval običajno osnovno šolo, na koncu je šolanje končal več kot uspešno. Danes je zdravnik – specialist interne medicine – v novogoriškem zdravstvenem domu, v ambulanti za bolezni ščitnice in diabetes. Mensa je največje, najstarejše in najbolj znano društvo, katerega člane odlikuje visok inteligenčni količnik. V Sloveniji obstaja od leta 2002 in ima 300 članov. Navadno se ne želijo izpostavljati, za Tedniško kamero pa bodo spregovorili trije Slovenci, ki po svojih inteligenčnih sposobnosti sodijo med 2 odstotka najpametnejših ljudi na svetu…. Pri snemanju prispevka iz rubrike Pomagajmo se je ekipa Tednika tokrat srečala z najhujšo revščino. Ivan Biber iz Oseka pri Šempasu je oče samohranilec, njegovi hčeri, ena že skoraj osamosvojena, sta stari 18 in 6 let. Mlajša obiskuje 1. razred osnovne šole in doma pogosto nima kaj jesti, z očetom pa živita v plesnivem stanovanju. Vsi, ki so ga slišali igrati, se strinjajo: Benjamin Škrab je rojen za igranje harmonike. Slep od rojstva je v zvokih harmonike poiskal in našel svoje poslanstvo. S svojim navdušenjem je »okužil« tudi soseda Mitja, ki kljub cerebralni paralizi z veseljem zaigra. Fanta vsak dan znova dokazujeta, da je mogoče doseči vse, kar si zares želimo.
Nasilna smrt dveletne Arine je pretresla Slovenijo. Tragedija je spet odprla mnoga vprašanja o nasilju nad otroci in o tem, kako prepoznati nasilje v družini ter ukrepati, preden je prepozno. Ali smo kot družba še vse preveč tolerantni do nasilja nad otroci? In kako je mogoče, da tega, da je bil otrok nekaj mesecev pred smrtjo trpinčen, ni opazil nihče? V Luki Koper so delavci ustavili delo in blokirali pristanišče. Dovolj jim je pokvarjene politike in igračkanja iz Ljubljane na njihovih plečih, je bilo sporočilo, ki je prejšnji teden prihajalo s Primorske, kjer so se delavcem na protestih priključili tudi ostali državljani. Gospodarska škoda se meri v milijonih, sredi tedna so se delavci vrnili na delo, še vedno pa zahtevajo odstop resornega ministra in državnega sekretarja. Izbira med priljubljenimi počitniškimi cilji se krči, bodisi zaradi koprene strahu kot posledice terorističnih groženj ali visokih cen, kot slišimo od sosedov Hrvatov. Slovenija je uvrščena med najbolj varne in ugodne destinacije in če počitnikovanju dodamo namen, lahko govorimo o romanju. Za vas smo preverili starodavne slovenske romarske poti, ki jih romarji znova oživljajo. V rubriki Pomagajmo bomo tokrat zbirali sredstva za tričlansko družino Egartner Mujić, za katerimi je zares težko leto. Najprej je Alojzu nepričakovano umrl oče, marca jim je do tal pogorela hiša, ki so jo pred sedmimi leti obnovili in za to še vedno odplačujejo posojilo, junija se je Alojz na delovnem mestu hudo poškodoval. Že tako težke finančne razmere v družini so postale še težje. Celjanka Breda Šalej je pred leti zbolela za redko, neozdravljivo nevrološko boleznijo - ALS. Danes ne more več skrbeti zase; da bi lahko živela z brezposelno hčerko, pa bi nujno morali zgraditi dvigalo. Z nizko pokojnino si tega ne more privoščiti.
Med osamosvojitveno vojno so bili snemalci TV Slovenija v prvih bojnih vrstah in tisti, ki jih ni nihče videl, saj so svoje delo opravljal za kamero. Pogosto povedo, da so snemali tam, kjer je bilo najbolj nevarno, ko so bili vsi ostali v zakloniščih, pa takrat nihče ni pomislil, da bi lahko za dober kader in za to, da je javnost vedela kaj se dogaja v državi, tam pustili svoje življenje. Odbor 2014 po dveh letih še vedno vztraja pred sodiščem. Zakaj? Kakšne so njihove zahteve? Kdo so člani odbora 2014 in ali bodo Alešu Primcu sledili tudi v politiko? Na sodišču se bije boj med bivšo predsednico društva Hospic in sedanjim vodstvom društva. Je v Hospicu res prihajalo do konflikta interesov in ali je vodenje programa v hiši hospica res dišalo po sekti?
Ekipa Tednika se je odpravila v minule dni razvpiti Rog. So Rogovci res lenuhi in brezdelneži, ki so samovoljno zavzeli nepremičnino, ki je last nekoga drugega, ali kreativni samoorganizirani umetniki, ki so opustelo zgradbo uporabili za poživitev skupnosti? Približno 800 dolenjskih Romov živi brez elektrike in vode. Kdaj in kdo bo poskrbel za kakovost njihovega življenja? Poslanci v državnem zboru so nedavno – menda pomotoma – ob spreminjanju Pomorskega zakonika razveljavili nekatere člene Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo delovanje Inšpektorata za delo. Kako se kaj takega sploh lahko zgodi? Ali naši dobro plačani poslanci preberejo zakonodajo, ki jo sprejemajo? Koliko časa bo trajalo, da te pomotoma ukinjene člene spet sprejmejo? In koliko bo v tem času ovirano delo inšpektorata? Ambrož Jakop je ultramaratonec, ki se je v dobrodelne namene odločil Slovenijo preteči po diagonali - od Hodoša do Sečovelj. 370 kilometrov v treh etapah se je namenil premagati in ob tem zbrati denar za letovanje otrok s posebnimi potrebami iz dnevnega centra Draga. Ozadje finančnih težav družin otrok s posebnimi potrebami Ambrož dobro pozna, saj je med varovanci Drage tudi njegov nečak Blaž.
V naslednjih dneh Slovenija praznuje svoj 25 rojstni dan. Pa vendar je razlogov za praznovanje bolj malo, saj smo v četrt stoletja državo pripeljali na rob. Da se Slovenija ne obnaša kot država, je prepričan tudi literat, zamejski Slovenec Boris Pahor. Sloveniji očita, da je pokleknila pred sosedi. Ti junijski dnevi so tudi priložnost za obuditev spomina izpred četrt stoletja, ko smo za isti cilj znali stopiti skupaj. Danes je te enotnosti manj, prav tako domovinske zavesti. To pa ne velja za naše rojake iz Argentine, ki so domovino svojih prednikov obiskali prav v dneh pred Dnevom državnosti. Z ljudskimi plesi je odnos do domovine izkazovala Folklorna skupina Mladika iz Buenos Airesa. V zadnjih tednih je Slovenijo pretresla zgodba Primoža Smrtnika, malega podjetnika, ki je zaradi plačilne nediscipline gradbenih podjetij, za katere je s svojimi zaposlenimi delal kot podizvajalec, ostal brez vsega. Zaradi finančnih težav in stresa, ker svojih delavcev ni mogel plačati, je zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Ker pa si ni mogel plačevati zdravstvenih prispevkov, je ostal tudi brez zdravstvenega zavarovanja in tako že dve leti brez zdravniške pomoči umira na obroke. Ima štiri otroke, dva sta šoloobvezna in zato smo se na Tedniku odločili, da mu s pomočjo gledalcev poskušamo vsaj nekoliko pomagati. 29. junija pred 4 leti je Jaka Peklenik, takratni študent, zagrizen športnik, po vročem, napornem dnevu, zvečer odšel na praznovanje rojstnega dne k prijateljem v soseski. Okrog polnoči so se odpravili na Metelkovo, proti jutru pa je njegov oče dobil klic, naj ga pride iskat, saj naj bi opit omagal na Brnčičevi ulici, več kilometrov oddaljeni od Metelkove. Oče ga je pobral, ga odpeljal domov in ga pospremil spat. Popoldne pa je znova dobil klic, da je Jaka menda vzel metadon…. Dogajanje potem je močno spremenilo življenje Jakove družine. Še danes ni jasno, kaj natančno se je zgodilo tiste noči pred 4 leti… Že desetletja se na televizijskih ekranih, obcestnih plakat ...
Zastoji na cestah bodo tudi letos očitno stalnica poletnih koncev tedna. V zadnjem času so se na primorski avtocesti zgodile prometne nesreče, ki so za več ur zaprle cesto in ohromile ves promet proti prestolnici. Izkazalo se je, da šepa obveščanje in preusmerjanje voznikov na vzporedne regionalne in lokalne ceste. Obvestila zamujajo, niso dovolj pogosta, kadrovsko podhranjene policije pa je premalo… V samo nekaj letih se je število prebivalcev v Pomurju zmanjšalo za dobrih pet tisoč. Ob številki 116 tisoč, kolikor je vseh prebivalcev pokrajine, je to ogromno. Krivdo za to gre v največji meri pripisati slabi gospodarski kondiciji pokrajine. Služb je veliko premalo, zato delavci kruh iščejo recimo v sosednji Avstriji. Študentje po večini ostajajo v univerzitetnih središčih ali odidejo po svetu. Iskat priložnosti, tudi avanture. In romantična pokrajina, kot jo poznamo iz filmskih prizorov, se prazni. Je stanje res tako zelo alarmantno? V Sloveniji imamo registriranih dobrih četrt milijona psov, torej ima v povprečju psa vsako tretje gospodinjstvo. Več kot 2000 psov pa je v centralnem registru dobilo status nevarnega psa - ker so napadli človeka ali žival. Res je, da so psi odsev svojih lastnikov, pa vendarle imajo tudi svojo genetsko sliko. Kaj je potrebno vedeti, da se izognemo takšnim poškodbam? In kako je, ko tvojega otroka hudo ogrize domači zlati prinašalec? Narkolepsija je nevrološka bolezen, ko v bolnikovih možganih ni celic, ki vsebujejo hipokretin - kemično snov, ki sodeluje pri uravnavanju ciklusa spanja in budnosti. Bolniki z narkolepsijo so čez dan prekomerno zaspani, pogosto čutijo delno ali popolno izgubo moči v mišicah, njihovo nočno spanje je pogosto prekinjeno. Kljub vsem naštetim težavam, ki lahko zelo zagrenijo življenje, je pri nas diagnosticiranih le okrog 60 bolnikov, po predvidevanjih zdravnikov je neodkritih blizu 2000.
5. junija bodo v Švici kot prvi državi na svetu na referendumu odločali o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi pripadal vsakemu prebivalcu te države. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da bi predvsem mlajši od 35 let to idejo podprli, da bi le dva odstotka ljudi prenehala delati, polovica več bi se jih posvetila izobraževanju, petina pa bi jih začela samostojno poklicno pot. Kako je s to pobudo v Sloveniji? Zagovorniki UTD-ja pravijo, da bi se zmanjšala eksistenčna ogroženost mnogih družin, povečala varnost zaposlenih, uvedba tega dohodka pa bi vplivala na pet razvojnih prioriet Slovenije: konkurenčnost gospodarstva, hitrejšo gospodarsko rast, kakovostna delovna mesta, cenejšo in sodobnejšo socialno državo in večjo zaposlenost. Vse več je humanitarnih akcij zbiranja denarja za zdravljenje v tujini, čeprav naj bi bili slovenski bolniki upravičeni do zdravljenja čez mejo, če ga pri nas ni mogoče opraviti ali so čakalne dobe predolge. Vendar je praksa pogosto drugačna od teorije. Če lečeči zdravnik in zdravniški konzilj bolniku ne napišeta mnenja, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpana, ZZZS nima zakonske podlage za plačilo zdravljenja v tujini. Kar nekaj bolnikov se je tako ujelo v krog brez izhoda: pri nas ne dobijo ustreznega zdravljenja, zdravljenje v tujini pa jim ni odobreno. Še posebej tragično je to pri otrocih s težavami s srcem. Na področju ortopedije pa je kar nekaj otrok, ki so jim slovenski zdravniki zavrnili zdravljenje v tujini in jim kot rešitev predlagali amputacijo, čeprav v tujini enake primere uspešno operirajo. Prvega januarja letos se je farmacevtsko podjetje Takeda iz Nizozemske odločilo, da zdravila Levaxin, ki ga po zdravljenju raka ščitnice nujno potrebujejo bolniki, iz poslovnih razlogov ne bo več uvažalo v Slovenijo. 138 bolnikov, ki so Levaxin uživali, nekateri skoraj 30 let, niso bili o tem niti obveščeni. Onkologi so jim predpisali drugo zdravilo Euthyrox, z enako vsebnostjo ščitničnega hormona, vendar ta mnog ...
Begunci in migranti, ki so v zadnjih mesecih prišli v Slovenijo in bodo pri nas ostali, če bodo dobili mednarodno zaščito, se bodo morali prej ali slej vključiti v običajno življenje. V azilnem domu v Logatcu, kjer so nastanjene družine iz Afganistana, Sirije in Iraka, jim pomagajo predvsem prostovoljci Slovenske filantropije. Učijo se prvih osnov slovenščine, za Unicef šivajo punčke iz cunj, pet šoloobveznih otrok pa že skoraj dva meseca obiskuje tudi osnovno šolo. Zdravljenje s kisikom v hiperbaričnih komorah je terapija prihodnosti, trdijo nekateri. Vdihavanje 100-odstotnega kisika v komori se izredno uspešno uporablja za zdravljenje hudih ran, vnetij kosti, pa za preprečevanje otekanja možganov po poškodbi ali kapi. Nekateri poročajo o velikih uspehih pri zdravljenju avtizma, multiple skleroze, cerebralne paralize. Toda v Sloveniji je v okviru javnega zdravstva za zdaj bolnikom dostopna ena sama komora. Mnogo nekdaj mogočnih slovenskih tekstilnih tovarn je šlo v zaton zaradi enakih vzrokov - poceni delovne sile v deželah tretjega sveta in nekvalitetnih materialov, iz katerih so danes sešita naša oblačila, kupljena v trgovinah s hitro modo. Etična oblačila so termin, ki ga Slovenci šele spoznavamo, za kose naše obleke, narejene iz kvalitetnih materialov, dobro sešitih, v verigi, kjer vsak delavec dobi pravično plačilo. Prostovoljci ljubljanskega Rdečega križa so v oblačilih, ki ostajajo, prepoznali pravi zaklad. Izmenjevalnica je mesečni dogodek, točka druženja ob glasbi in knjigi ter butičnih vintage oblačilih in izdelkih. Menjalno sredstvo je hrana. Za izdelke, ki lahko obogatijo osnovni prehranski paket Rdečega križa, dobijo kupončke, ki služijo kot plačilno sredstvo. Dostopno za vse! Jošt Snoj, akademski slikar in duhovnik, je pred nekaj meseci izstopil iz duhovniškega stanu. Odločitev ni bila lahka, saj je bil duhovnik več kot dvajset let. Izstopil pa ni zaradi ženske, kar je najpogostejši vzrok za izstop iz duhovništva, temveč ga je poklicalo sli ...
Množične deložacije prezadolženih družin so nekaj, kar se nam je še nedavno zdelo le zgodba z druge strani oceana. Zdaj to postaja tudi slovenski vsakdan. Zaradi ukinitve subvencioniranja tržnih najemnin, do česar so bili upravičeni najrevnejši, za katere ni bilo na voljo neprofitnih stanovanj, Sloveniji grozi socialna bomba. Natančnega podatka, koliko ljudi se lahko zaradi tega v prihodnjih mesecih znajde na cesti, nima nihče. V rubriki Pomagajmo boste ta teden spoznali 4-letnega Aneja. Rodil se je z deformiranimi, zaležanimi nogami; njegovo stanje je že dolgo nespremenjeno. Družina je tako prisiljena zbirati denar za operacijo še druge noge v tujini, pripomočke, ki omogočajo boljšo hojo, in za nujno samoplačniško fizioterapijo. Terapije mora obiskovati vsaj trikrat tedensko, vsaka stane 40 evrov, kar je za družino prevelik zalogaj. Eles namerava v prihodnjih desetih letih graditi najmočnejši, dvakrat 400 kilovoltni daljnovod od Beričevega do Divače. Trenutno tečejo postopki priprave državnega prostorskega načrta, v katerem so zarisali severno in južno traso. Severna teče čez naseljena območja v okolici Ljubljane, južna pa preči Ljubljansko barje. Obema trasama nasprotujejo lokalni prebivalci in od države ter Elesa zahtevajo, naj mislijo na zdravje ljudi ter daljnovod v celoti speljejo stran od naseljenih območij oziroma ga vkopljejo v zemljo. Najboljšega slovenskega motokrosista, 19-letnega Tima Gajserja smo v Tedniku predstavili že pred letom in pol. Že takrat je bil zelo samozavesten in z jasno postavljenimi cilji. Danes se mu klanjajo legende tega športa, njegovi uspehi pa so velika spodbuda tudi za najmlajše motokrosiste. V zadnjih letih so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljene stand up komedije. Skoraj ne mine družabni dogodek, na katerem ne bi občinstva v smeh spravljal stand up komik. In čeprav je naš vsakdan vse manj smešen, komiki navdih za svoje šale najpogosteje črpajo prav tu. Potem pa resno dodajo, da Slovenci šal na lasten račun ne prenašamo ...
Približno tisoč ukrepov prepovedi približevanja vsako leto izrečejo policisti nasilnežem ob intervencijah zaradi nasilja v družini. Ukrep velja 48 ur, preiskovalni sodnik ga lahko podaljša na 10 dni, na pobudo žrtve pa še do 60 dni. V tem času naj bi žrtev nasilja zbrala informacije in dobila pomoč pristojnih inštitucij, da ji zaradi nasilja v domačem okolju ne bi bilo treba več trpeti. Po zadnjih podatkih je od skoraj tisoč otrok, ki so v rejništvu, manj kot četrtina nameščenih pri sorodnikih. Pri starih starših je trenutno v reji samo 126 otrok. Marko Vrbac, ki je otroštvo skupaj s starejšim bratom preživel v reji pri starih starših, še danes ne razume, zakaj so tretjega brata dali v rejo k tujim ljudem, ki mu stika z matično družino niso dovolili. Po drugi strani pa je rejništvo lahko tudi dobra rešitev, pripovedujeta stara starša iz okolice Celja, ki so jima vnuke po tragični izgubi mame in očeta odpeljali v rejo. Zveza prijateljev mladine Slovenije tako kot vsako leto pripravlja akcijo Pomežik soncu, s katero omogočijo letovanje tudi otrokom iz socialno ogroženih družin. To je za otroke mnogo več kot samo priložnost za počitnice na morju. Je tudi možnost enakovrednega vključevanja v družbo, ki otrokom ponudi pogum, da se pozneje morda izvijejo iz začaranega kroga revščine. V Tedniku vam bomo predstavili tudi malega Eneja, ki si najbolj od vsega želi, da bi lahko tako kot drugi otroki svobodno tekel naokoli. Toda za to potrebuje pomoč dobrih ljudi. Prihodnji teden bomo obeležili svetovni dan multiple skleroze. Kronična bolezen osrednjega živčevja prizadene predvsem mlade ljudi, med 20 in 40 letom. Kar tri četrtine obolelih je žensk in do nedavnega je velika večina obolelih prej ali slej končala na invalidskem vozičku. 23. maja bo na TV Slovenija prenos dobrodelnega koncerta, s katerim bodo zbirali denar za rehablitacijski center za to bolezen v Ankaranu.
Neveljaven email naslov
