Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podatki kažejo, da vse več mladih Slovencev odhaja po svetu s trebuhom za kruhom. Okrog 10 tisoč jih je zabeležil Statistični urad konec preteklega leta, vendar opozarjajo, da so številke najbrž še enkrat višje. Tudi Maja Novak, 29-letnica z Bleda, se je pred šestimi leti odločila za to. Njena strast so potovanja. V tujini zasluži denar, da si jih lahko privošči. V Slovenijo prihaja le še za nekaj tednov v letu. Ujeli smo jo na krajšem oddihu, po vrnitvi s Sejšelov, kjer je na prestižnih zasebnih jahtah kot stevardesa skrbela za dobro počutje najbogatejših zemljanov. Zaposleni v Idrijskem rudniku in prebivalci Idrije so talci političnih preigravanj in zakulisnih igric. Vendar so se iznajdljivi Idrijčani naučili poskrbeti za to, da kljub političnim zdraham in kljub temu, da za vzdrževanje rudnika lani niso prejeli nobenih sredstev, rudnik vendarle nekako vzdržujejo in preprečujejo zalitje, ki bi lahko imelo tragične posledice za celotno mesto. Nevarnost pa je resnična, saj so črpalke, s katerimi je potrebno dnevno izčrpati 3 tisoč kubičnih metrov vode, dotrajane. Življenje idrijskih rudarjev je bilo vedno težko, pripravljenost na trdo delo in boj za preživetje pa so prenesli tudi na potomce. Trg prepovedanih drog je trden, velik in dobro organiziran. Proizvajalci in preprodajalci so v svojem ustvarjanju vedno korak pred roko pravice. Tako imenovane dizajnerske droge so kemični nadomestki substanc, ki jih uporabniki dobro poznajo, le da le te niso na spisku prepovedanih drog. Več kot 400 različnih kratic obljublja omamo. Ker so v resnici te droge neraziskane, največjo ceno, tudi z življenjem, plačujejo uporabniki, predvsem mladoletni. Vsaka diagnoza neozdravljive napredujoče bolezni človeka hudo pretrese. Bolnike s Parkinsonovo boleznijo in drugimi kroničnimi nevrološkimi boleznimi pa takoj po prvem pogovoru z zdravnikom specialistom čaka še en šok - nerazumne čakalne dobe. Medtem ko so jim po eni strani na voljo prav vsa najsodobnejša zdravila, morajo na kon ...
Koroška dečka, ki ju je CSD Velenje premestil iz oskrbe starih staršev v rejo nenapovedano in nenadno kar iz vrtca, dedka in babice nista videla več kot tri tedne. Razlog, da so se pristojni na CSD odločili za tako drastičen korak, naj bi bil, da stara starša s socialnimi delavkami nista želela sodelovati. Za Tednik je spregovorila predstavnica Hospica Koroška in opisala svoje, izjemno dobre izkušnje z družino. Ravnateljica vrtca Borisa Pečeta v Mariboru si je zagotovila trdno delovno podporo, izbirala je predvsem svoje sorodnike. V predelu Slovenije, kjer je visoka stopnja brezposelnosti, si je težko predstavljati, da se je na delovno mesto vzgojiteljice prijavila zgolj ena kandidatka, pa še ta je partnerka ravnateljičinega sina. Kaj se dogaja in ali so zaradi takšnega kadrovanja lahko ogroženi tudi otroci? Dolgo časa se je govorilo, da bi zaradi spora med dvema košarkarskima organizacijama lahko trpela podoba slovenske košarkarske reprezentance. Prepiranje okrog organizacije elitnih evropskih košarkarskih tekmovanj za klube je nov zasuk dočakalo z izločitvijo naše reprezentance s prihodnjega Evropskega prvenstva. V času, ko poročamo skoraj o vsaki prometni nesreči ali pretepu, se že tedne brez vsakega medijskega interesa razkriva ena največjih tragedij in skrivnosti naše medvojne zgodovine. Gre za zločesto Krimsko jamo - kjer so bili pomorjeni in vanjo odvrženi tako številni partizani kot predvsem civilist in povojni skrivači. 70 let po koncu vojne država opravlja iznos posmrtnih ostankov, da se žrtve, ne glede na to kdo so - civilizirano pokoplje. Četrt stoletja praznuje letos samostojna Slovenija. Mlade generacije o nastanku te države in osamosvojitvi ne vedo dovolj, kažejo nekatere raziskave. Na oddelka za zgodovino gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani so tako ravnatelja prepričali, da bi bil nastop Toneta Krkoviča, enega glavnih akterjev tistega časa, koristen, predvsem za letošnje maturante. Pa se je, kot je v Sloveniji že pravilo, spet zapletlo. Dija ...
Skoraj vsaka občina že ima svoje občinsko ali medobčinsko redarstvo. Ta naj bi skrbela za red in varnost v prometu, vendar se pogosto zdi, da še najbolj skrbijo za polnjenje občinskih proračunov, predvsem, ko merijo hitrost tik pred označbami za konec naselja. Andreja Pegana smo v Tedniku spoznali pred tremi leti. Povedal nam je svojo življenjsko zgodbo - kako je živeti s poškodbo glave. Njegov optimizem in volja nam vsem, tudi zdravim, vlivata pogum. Odločil se je celo odpreti zavod, da bi invalidi lahko sami odločali o svoji usodi. Pa so mu kaj hitro zagrozili, da bo kot direktor zavoda izgubil invalidsko pokojnino. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je birokratizem formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva. Čisto po domače pa bi lahko rekli, da gre enostavno za skupek nesmislov, ki si jih je izmislila država, da bi grenila življenje svojim državljanom. Nič drugega ne moremo namreč reči ob spoznanju, da za organizacijo večernega koncerta ljudskih pevk nekje na vasi, ki ga obišče dvajset ljudi, porabimo kar dva tedna časa za urejanje potrebne dokumentacije. Časi, ko so otroci za drobiž lahko prodajali svoje izdelke in s tem zbirali denar za šolski sklad, so z uvedbo davčnih blagajn minili. Tudi namig, koliko je primerno prispevati, bi bil namreč podlaga, od katere bi bilo treba obračunati davek, so jih pred meseci opozorili inšpektorji. Po drugi strani nekatere verske skupnosti za zdaj še vedno zbirajo »priporočene« darove – po 15, 17 ali 20 evrov za to in ono. Če bi se inšpektorji le toliko ukvarjali s tistimi, ki dolgujejo ali prikrivajo mnogo večje zneske. Glasbenik Jože Kontrec išče svojo hčerko. Ko je pred 19 leti privolil v posvojitev, se je imenovala Anđela. Danes svojo odločitev obžaluje in bi svojo hčerko rad spoznal. Ker je uradno posvojitev dokončen akt, prosi ljudi za pomoč.
Novica prejšnjega tedna so davčne oaze. Ekipa raziskovalnih novinarjev iz vse Evrope je odkrila delček imen, ki so namesto, da bi dali cesarju kar je cesarjeva, denar raje skrili v davčnih oazah. Na seznamu je 74 Slovencev. Veliko več pa je tistih, ki so svoje dajatve državi vestno plačevali in jim niti na misel ni prišlo, da bi svoj uborni zaslužek skrivali na eksotičnih otokih. In prav zaradi tega so propadli. Umetniki, samozaposleni v kulturi, se zadnja tri leta lahko potegujejo za žepnino. Ja, prav ste slišali, država tej pomoči umetnikom res reče žepnina. Le da jo lahko dobijo samo vsaka tri leta, pa še to le, če so dovolj hitri. Ne odločajo namreč kriteriji, ampak čas, kdaj je oddana vloga. Za enkraten znesek 1500 evrov bruto morajo torej umetniki vsako pomlad znova v bitko s časom. Slovenija že nekaj let velja za endemično območje glede okuženosti z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. V preteklem letu je za dvema najpogostejšima boleznima, s katerimi nas lahko okužijo klopi, zbolelo okrog 7000 ljudi. Najpogosteje gre za lymsko boreliozo, okrog 5000 primerov obolelih na leto in klopni meningoencefalitis, okrog 350 primerov letno. To je statistika, o posledicah obeh bolezni, ki človeku obrnejo življenje na glavo in drastično spremenijo kvaliteto bivanja, pa v prispevku… Prav v času, ko v parlamentu želijo spremeniti zakon o pogrebnih storitvah je znana razsodba sodišča razvpitega pogrebnika iz bele krajine Boštjana Maleriča. Spomnimo, da ga je za njegove goljufive posle prijavila žena, ki se je odločila o napeti situaciji, ki je nastala med krajani na eni strani in njo na drugi, spregovoriti. Malerič pa kljub prepovedi opravljanja pogrebnih storitev le te odkrito opravlja.
Novica prejšnjega tedna so davčne oaze. Ekipa raziskovalnih novinarjev iz vse Evrope je odkrila delček imen, ki so namesto, da bi dali cesarju kar je cesarjeva, denar raje skrili v davčnih oazah. Na seznamu je 74 Slovencev. Veliko več pa je tistih, ki so svoje dajatve državi vestno plačevali in jim niti na misel ni prišlo, da bi svoj uborni zaslužek skrivali na eksotičnih otokih. In prav zaradi tega so propadli. Umetniki, samozaposleni v kulturi, se zadnja tri leta lahko potegujejo za žepnino. Ja, prav ste slišali, država tej pomoči umetnikom res reče žepnina. Le da jo lahko dobijo samo vsaka tri leta, pa še to le, če so dovolj hitri. Ne odločajo namreč kriteriji, ampak čas, kdaj je oddana vloga. Za enkraten znesek 1500 evrov bruto morajo torej umetniki vsako pomlad znova v bitko s časom. Slovenija že nekaj let velja za endemično območje glede okuženosti z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. V preteklem letu je za dvema najpogostejšima boleznima, s katerimi nas lahko okužijo klopi, zbolelo okrog 7000 ljudi. Najpogosteje gre za lymsko boreliozo, okrog 5000 primerov obolelih na leto in klopni meningoencefalitis, okrog 350 primerov letno. To je statistika, o posledicah obeh bolezni, ki človeku obrnejo življenje na glavo in drastično spremenijo kvaliteto bivanja, pa v prispevku… Prav v času, ko v parlamentu želijo spremeniti zakon o pogrebnih storitvah je znana razsodba sodišča razvpitega pogrebnika iz bele krajine Boštjana Maleriča. Spomnimo, da ga je za njegove goljufive posle prijavila žena, ki se je odločila o napeti situaciji, ki je nastala med krajani na eni strani in njo na drugi, spregovoriti. Malerič pa kljub prepovedi opravljanja pogrebnih storitev le te odkrito opravlja.
V zadnjih mesecih gledalci pomagate vse več otrokom s posebnimi potrebami, ki potrebujejo dodatne terapije. Starši pripovedujejo, da njihovi otroci dobijo največ eno nevrofizioterapijo tedensko, potrebovali pa bi strnjeno obravnavo in če želijo, da bi njihovi otroci napredovali, jo morajo poiskati in plačati sami. V zadnjih letih smo v Sloveniji pokopali kar nekaj uglednih blagovnih znamk. Pred meseci je potonil Peko, zdaj se temne sence zgrinjajo nad Alpino. S svetovalno pogodbo, ki jo je vodstvo sklenilo s podjetjem Admetam, se ukvarjata protikorupcijska komisija in parlament. Andreja Pegana smo v Tedniku spoznali pred tremi leti. Povedal nam je svojo življenjsko zgodbo - kako je živeti s poškodbo glave. Njegov optimizem in volja nam vsem, tudi zdravim, vlivata pogum. Odločil se je celo odpreti zavod, da bi invalidi lahko sami odločali o svoji usodi. Pa so mu kaj hitro zagrozili, da bo kot direktor zavoda izgubil invalidsko pokojnino. Počasi se bodo množičneje upokojevali tudi veterani vojne za Slovenijo. Kaj ugotavljajo po 25 letih? Da je država povsem pozabila nanje, pravijo. Ne le glede kakršnihkoli ugodnosti pri upokojevanju, temveč tudi glede dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki pripada le še nekaterim. Za kakšno državo smo se borili, se sprašujejo?
Življenje piše neverjetne zgodbe, ena takšnih je Tajina. Pri 20 tih bi morala znova opravljati maturo, v tistem času je življenje doživljala lahkotno, več, kot šola so ji pomenili prijatelji in prostovoljstvo. Potem pa trenutek nepazljivosti in v težki prometni nesreči je za las ušla smrti. Zaradi hudih poškodb je bilo njeno obnašanje in zavedanje na stopnji nekajletnega otroka. A zbudila se je neverjetna ljubezen do življenja zaradi katere je preskočila vse prepreke in se praktično znova rodila. Štiriletni Vid Tonc iz Vrbice pri Ilirski Bistrici se je rodil nekaj mesecev prezgodaj. Njegov bratec dvojček je umrl, Vid pa utrpel možganske poškodbe. Vid skoraj ne vidi in ne sliši, tudi govori in hodi ne. Njegova mamica Metka poskuša vse, da bi izboljšala kvaliteto sinovega življenja in ga zato že leto dni vozi na dodatne samoplačniške terapije, ki so prinesle znaten napredek. Skoraj vsaka četrta nosečnost se pri nas konča neuspešno. Bodisi s spontanim splavom ali pa rojstvom mrtvega otroka. Predpisi določajo, da načeloma pokop pripada le tistim staršem, katerih otrok je starejši od 22 tednov. Mnogi morajo zato dobesedno prositi in se boriti za pravico do dostojnega pokopa. Praksa v porodnišnicah pa je različna. Nekatere se do črke natančno držijo predpisov, druge brez težav prisluhnejo željam staršev in jim izdajo potrebno potrdilo za pokop, ne glede na starost. Mariborčani so se odločili vzeti svojo usodo v lastne roke. Ustanovili so mestne četrti kjer zberejo predstavnike, ki zastopajo interese Mariborčanov. V sklopu tega se je formirala civilna inciativa za pravice uporabnikov javnih storitev. Pod drobnogled so vzeli poslovanje mariborskega vodovoda, se zakopali v poslovne knjige in za prakse, ki so se jim zdele netransparentne, kot uporabniki- zahtevali odgovore. Namesto odgovorov pa so - od javnega podjetja mariborski vodovod- dobili tožbo za blatenje ugleda. In sicer tožbo za kar 100.000 evrov. Danes si težko predstavljamo hrano brez embalaže, trgovine so polne ...
Sanjska skakalna sezona je popolnoma zaznamovana z neverjetnimi uspehi Petra Prevca, hkrati pa je 23- letni fant ostal skromen z nogami na tleh. Človek z veliko začetnico, športnik, ki bere in išče v skakanju pot in ne ciljev. O Petru Prevcu so spregovorili v domači Dolenji vasi, športni novinarji in bivši skakalci. Če o nenavadnem izginotju treh mariborskih študentov izpred lokala ŠTUK vemo že skoraj vse, je v tančico skrivnostnosti zavito izginotje Klemna Jakliča iz Ljubljane. Tudi on se je s petkove zabave nekaj po tretji uri zjutraj po običajni poti vračal domov… Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma bomo opozorili na težave nesprejetosti, s katerimi se mladi z Downovim sindromom, pa tudi z drugimi oblikami motenj v duševnem razvoju, srečujejo v času šolanja in kasneje. Čeprav se lahko tudi ti mladostniki z ustrezno obravnavo in dodatnim učenjem dobro razvijejo in skladno z zmožnostmi sodelujejo v družbi, imajo za kaj takega resnici na ljubo skoraj nikakršne možnosti. Zato pogosto ostajajo izrinjeni na obrobje, brez možnosti, da bi razvijali svoje sposobnosti ter sodelovali v vključujočem družbenem okolju. Facebook je lahko priročno orodje za širjenje idej posameznika. Ob mnogih zlorabah in hujskaštvu, je na drugi strani prav toliko posameznikov, ki ga uporabljajo za dobra dela in pomoč. Prav s facebookom in možnostjo, da vsak glas na ta način seže zelo daleč, mnogi pomagajo ljudem v stiski in je to postalo njihovo poslanstvo. Upokojenki, ki ima 400 evrov pokojnine, preti deložacija, ker je njena pokojnina prenizka, da bi lahko pokrila vse življenjske stroške in je padla v dolgove. V Sloveniji po podatkih ZDUS ima 104.200 starostnih upokojencev ima pokojnine nižje od 500 €, od tega 33.700 starostnih upokojencev manj kot 400 €. Revščina med upokojenci postaja vse hujša težava, pokojnine pa se vsako leto nižajo. Kakšno je življenje upokojenke, ki dobesedno umira na obroke, pa v naslednjem prispevku.
Planica se je zapisala v srca Slovencev že davnega leta 1934, ko je bilo tam prvo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na novi, največji skakalnici na svetu, ki jo je skonstruiral Ivan Rožman, kasneje pa večkrat povečal Stanko Bloudek. Že leta 1936 kasneje je v Planici padel prvi mejnik, skok dolg preko sto metrov, tudi prvi skok preko 200 metrov smo leta kasneje videli v Planici. Vedno daljši poleti, ki so se jim skozi desetletja pridružili tudi uspehi naših skakalcev so razlog za vsakoletno izjemno vzdušje v Planici in tekme z največ gledalci. Planica pa je leta 1960 pomenila tudi mejnik za takratno TV Ljubljano, saj je bila tekma v smučarskih skokih prvi mednarodni televizijski prenos naše hiše. Z dvakratnim padcem družinskega zakonika so padli tudi popravki zakona o družinskem nasilju. Zato so na plečih žrtev nasilja še vedno prevelike odgovornosti, predvsem kar se tiče stikov otrok z nasilnim staršem. Nevladne organizacije zatorej želijo dopolnitve, ki bi lahko preprečile marsikatero tragedijo, morda tudi takšno, ki je leta 2011 pretresla Slovenijo, ko je oče ubil 4 letno hčerko in sodil tudi sebi. O svoji agoniji je odprto spregovorila mama pokojne Žive, Amela Trempus Ribić. Le osem mesecev ima, so o Izabel takrat komaj šestnajstletni mamici sporočili zdravniki. A njena hči je borka v pravem pomenu besede, in je kljub hudi in izjemno redki genski bolezni dopolnila tri leta. Njena družina, ki ob skrbi za deklico komaj povezuje začetek s koncem meseca, prosi za pomoč. Malo Izabel želijo namreč poslati na zdravljenje v Združene države Amerike. RTV Slovenija že od leta 1989 podeljuje nagrado za posebne dosežke na področju žlahtnega humorja in satire – nagrado Franeta Milčinskega Ježka. Letos jo je prejela Ljerka Belak, že desetletja eden najbolj prepoznavnih in priljubljenih igralskih obrazov pri nas. Poznamo jo kot igralko, radijsko voditeljico, nekoliko manj kot poustvarjalko družbeno-kritičnih songov. Gotovo pa se je v spomin gledalcev vtisnila z mnogim ...
Slovenijo je zajela prava prevcomanija, ki se pozna tudi na podmladku v smučarskih skokih. Vsi bi radi nekoč postali kot Peter Prevc in ostali slovenski skakalci in skakalke. Kot kaže se nam za uspehe v naslednjih letih ni bati, saj v številnih klubih po vsej Sloveniji dobro delajo, največ težav pa imajo z dotrajanimi skakalnicami in zimami brez snega. Ženska emancipacija buri duhove že od vsega začetka na svetu, ko se je začel boj za enakopraven ekonomski, političen in socialni položaj žensk. Kako moški v Sloveniji ocenujejo položaj žensk in kaj menijo o praznovanju 8.marca, Dneva žena, smo povprašali različne moške; od sodnika, duhovnika, glasbenika, do tujca, ki je prišel v Slovenijo iz Irana pa do športnika in filozofa. Vsako leto se v Sloveniji rodi od 40 do 60 otrok s cerebralno paralizo. Za vsak, še najmanjši napredek morajo taki otroci garati ure in ure. Starši že leta opozarjajo, da zdravstveno zavarovanje takim otrokom nudi premalo. Pristojni pa so za opozorila gluhi. Tokrat vas zato prosimo za pomoč 10-letni Zali iz okolice Mirne Peči. Ura terapije stane 40 evrov in starši tega ne zmorejo sami. Milena Miklavčič iz Žirov je več kot trideset let zbirala in zapisovala spomine podeželskih ljudi o povsem vsakdanjih stvareh. Odnosi med moškim in žensko, spolnost, nosečnosti, porodi in še marsikaj, o čemer se še dandanes ne govori popolnoma brez zadržkov, v časih pred 100 leti, kolikor daleč segajo zapisi gospe Miklavčič, pa so bili še toliko večji tabu. Morda zaradi žgečkljivosti tematike, morda pa tudi zato, ker o življenju naših babic in dedkov pravzprav ne vemo veliko, je njena knjiga med bralci postala pravi hit.
Taja Gornik Baraga iz Matenje vasi pri Postojni je bila direktorica knjižnice v Postojni. Pred časom je zbolela za malignim melanomom. Kljub uspešnemu zdravljenju, pa je padla v tako hudo depresijo, da ni zmogla več. Poskušala je narediti samomor, tako da je skočila skozi okno knjižnice in preživela s hudimi poškodbami. Mesece je preživela na travmatološki kliniki in v bolnišnici v Sežani, čaka jo še nekaj operacij. Posledice bo čutila celo življenje, pa vendar danes rada živi. Odkrito nam je povedala svojo zgodbo. Vsako leto se v Sloveniji rodi od 40 do 60 otrok s cerebralno paralizo. Za vsak, še najmanjši napredek morajo taki otroci garati ure in ure. Starši že leta opozarjajo, da zdravstveno zavarovanje takim otrokom nudi premalo. Pristojni pa so za opozorila gluhi. Tokrat vas zato prosimo za pomoč 10-letni Zali iz okolice Mirne Peči. Ura terapije stane 40 evrov in starši tega ne zmorejo sami. Milan Mrđenović na leta v osnovni šoli nima lepih spominov, šolo je le s težavo izdeloval, med učitelji je veljal za slabega učenca, za manj sposobnega, za otroka iz katerega nikoli ne bo nič. Hoteli so ga celo prepisati na šolo s prilagojenim programom. Zdaj se Milan, tem napovedim lahko samo smeje, saj je pred kratkim z desetko diplomiral iz zgodovine. Čeprav so mu mnogi učitelji nasprotovali in se iz njegovih otroških sanj celo norčevali, je vztrajal pri svoji želji, da bo nekoč študiral zgodovino, zgodovina je bila in je ostala njegova ljubezen in njegova strast. Obravnava otrok in odraslih s posebnimi potrebami terja takojšnje spremembe, zahteva Civilna pobuda za osebe s posebnimi potrebami. Na odločitve in odgovore pristojnih institucij se čaka predolgo, normativi so nečloveški, sistem je prezbirokratiziran in ne zagotavlja individualne obravnave teh otrok. Te in mnoge druge pripombe in zahteve je pobuda naslovila na pristojne. In ti? Še vedno analizirajo stanje in snujejo strategije. Na zahodu torej novega torej! Luna je zvesta spremljevalka Zemlje in njenih pre ...
Med begunci, ki prihajajo v Evropo, je veliko otrok. Veliko mladoletnih prihaja celo brez spremstva odraslih. Čeprav Slovenija praviloma ni njihova ciljna država, pa nekateri vsaj začasno ostanejo pri nas. Njihovo število se povečuje, država pa ima težave predvsem z njihovo nastanitvijo. Le redki med nami vedo, kaj je hitra moda, čeprav nas obkroža in so naša življenja prežeta z njo. Namenjena je vsakodnevnemu trošenju, ne le na področju oblačil, neprestano potrebujemo nekaj novega in cene so dostopne, majica denimo stane slabih 5 evrov. Kaj vse pa je skrito za to nizko ceno, kot da nas ne zanima več. Pa nam je res tako nepomembno, da je za to nizko ceno skrito celo kolesje, sistem, ki je v devetdesetih letih pogubil tudi večino slovenskih tekstilnih tovarn, v nečloveških delovnih pogojih zasužnjuje milijone delavcev najrevnejših držav in pogubno vpliva na okolje? Ga potrebujemo ali on potrebuje nas? Ibogain, halucinogena rastlina, ki izhaja iz Gabona in Konga, kjer jo prebivalci deževnega pragozda uporabljajo predvsem pri obredu iniciacije v odraslost, je k nam prišla v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Veljala je za čudežno in učinkovito zlasti pri odvajanju od odvisnosti od prepovedanih drog. Potem pa se je zapletlo. Po zaužitju je bilo tudi nekaj smrtnih primerov - ibogain torej ni le čudežno zdravilo, temveč tudi nevarna substanca, s katero se ne gre igrati. Youtube je že ustvaril zvezdnike svetovnega formata. Prvi posnetki najstniškega idola Justina Bibera so bili objavljeni prav na spletu. Danes kraljuje tako s številom naročnikov, kot ogledov. Mesečno obrača milijone dolarjev. Kako pa je s tem v Sloveniji? So primeri, ko se da od Youtuba preživeti?
Tudi tokrat smo vam v Tedniku pripravili nekaj zgodb, ki so zaznamovale posameznika in družbo v zadnjem obdobju. Med drugim izpostavljamo: Kljub nekaterim ugodnim makroekonomskim kazalcem, je v Sloveniji brezposelnih še vedno več kot 107 tisoč ljudi. Do vstopa na trg dela je država z aktivno politiko zaposlovanja v preteklosti pomagala že mnogim iskalcem zaposlitve, predvsem prvim in starejšim brezposelnim. Med tovrstne ukrepe sodi tudi delovni preizkus, s katerim so zadovoljni tako iskalci zaposlitve kot delodajalci. Medtem ko je Miro Cerar sprejel opravičilo finančnega ministra in odklonil ponudbo za odstop, državni sekretar Janko Burgar ni imel te sreče. Po hitrem postopku so ga odslovili z mesta državnega sekretarja. Kakšna bolezen je kleptomanija in zakaj zanjo nimamo razumevanja, za okoriščanje z javnim denarjem pa imamo? Če k temu pristavimo še lonček z etiko, je naša slovenska politična godlja kuhana. Pija je dve leti stara deklica z najtežjo obliko cerebralne paralize in epilepsijo. Deklica ne hodi in ne govori, terapije enkrat tedensko pa za njen razvoj ne zadoščajo. Njena mamica Polona, ki je stara le 20 let in je samohranilka, si želi, da bi ji lahko privoščila drage zasebne terapije, da bi deklica nekoč vsaj shodila. Ko pride do ločitve, bivša partnerja ostaneta starša...v mnogih primerih se za skrbništvo začenja pravda na sodišču. Ključno vlogo imajo CSD-ji, nemalokrat tudi policija. Otroci največkrat ostanejo pri mamah gre za prastaro prepričanje, ki trdi, da je kakršnakoli mama je je vedno najboljša rešitev. Mnogi očetje se s tem ne strinjajo in bi za svoje otroke želeli skrbeti pa kaj, ko so sodnice družinskega sodstva večinoma ženske, prav tako socialne delavke, zato je boj z ženskami težko dobiti.
Anja je mlado, čedno, ambiciozno in bistro dekle, ki se od drugih najstnic razlikuje po tem, da ima čudovit glas. In ne nazadnje, da je slepa. Nanjo nas je opozoril njen prijatelj Aleš, ki je prav tako slep. »Nadarjeno dekle, polno volje in načrtov, potrebuje računalniški pripomoček za slepe, tako imenovano brajevo vrstico, da bi lahko nadaljevala študij,« nam je pisal Aleš, mi pa smo se odločili, da Anjo predstavimo v naši oddaji. Visoko šolstvo pretresajo afere, ki dajo misliti, da je v finančni vreči preveč denarja, pa seveda ni čisto tako. Denar za znanstveno raziskovanje se manjša in konkurenca med akademiki je neizprosna. Vsak se znajde, kot se le zna…tudi na načine, ki se mnogim zdijo nesprejemljivi. Kaj se na primer dogaja na področju športa - so raziskovalci res primerni? Med nami živi več kot 80 tisoč ljudi, ki nesebično razdajajo svoj čas in energijo, da bi drugim polepšali življenje. To so prostovoljci. Tudi Zveza prijateljev mladine Moste Polje bi brez njihove pomoči mnogo težje pomagala ljudem, ki se znajdejo v stiski. Kdo so torej tisti, ki ne da bi pričakovali plačilo, pomagajo soljudem? Kaj jih je pripeljalo do tega, da so postali prostovoljci in kakšen je njihov delovni dan? Obiskali smo jih v sredo, ko so v Mostah delili hrano in oblačila. Med več kot 17 tisoč delavci iz Pomurja, Štajerske, Koroške in Gorenjske, ki se vsak dan vozijo na delo v sosednjo Avstrijo, spet vre. Te dni namreč od Fursa dobivajo položnice z zelo visokimi zneski - včasih tudi čez 7 tisoč evrov. Davka ne samo, da nočejo, ampak niti ne zmorejo plačati. Mnogi so na robu obupa, vedno več pa je tudi takih, ki so se - ali se še nameravajo - zaradi mačehovskega odnosa matične države izseliti v Avstrijo. Grad Snežnik je eden najlepše ohranjenih slovenskih gradov, vendar pa njegova lastnica država ne ve kaj bi z njim počela. Grad je odprt za javnost, grajske pristave pa je po delni obnovi ministrstvo za kulturo dalo v najem. Izkazalo se je, da so bile pristave zelo slabo obnov ...
Kaj je predsednik vlade Miro Cerar sporočil državljanom z napisom: »Slovenec sem, ne jamram, iščem rešitve«? Ali gre za komunikacijski zdrs ali je bilo to skrbno načrtovana politična preusmeritev pozornosti iz ministra za finance na premiera? Po dobrih osmih letih odkar je bilo ugotovljeno da so na koprski Fakulteti za management na stotine diplom podelili precej po domače, je primer te dni dobil tudi sodni epilog. Sodišče je takratnega dekana in direktorico koprske Fakultete za management spoznalo za kriva in ju obsodilo na pogojne zaporne kazni, fakulteti oz. univerzi pa naložilo vrnitev pol milijona protipravno pridobljene koristi. A tukaj se prava zgodba ki utegne imeti daljnosežne posledice šele prav začne. Medtem ko na univerzi trdijo, da so diplome veljavne, so mnogi pravniki prepričani, da gre v resnici za ničvredne listine, katerih uporaba v pravnem prometu utegne za posameznika nositi hude posledice. Bodo sedaj študenti odškodninsko tožili univerzo? Bo univerza odškodninsko tožila krivce? Po tem, ko je Jurij Tepeš na svetovnem prvenstvu v poletih v Kulmu dvakrat slabo skočil, se je proti njemu obrnil gnev navijačev, ki so zahtevali zmago slovenske reprezentance. Na dan so znova prišle tudi lanske zamere, ker je v Planici prehitel Prevca. Znova se je izkazalo, da so pričakovanja javnosti velika in včasih nerealna, športnika pa kujemo v zvezde, ko je na vrhu in ga neusmiljeno poteptamo, ko mu gre slabše. Kako torej umiriti žogico in kako se počutijo športniki, ki so pod pritiskom javnosti nas je zanimalo v Tedniku. V okviru Športnega društva Olimpiki-humanitarna organizacija za pomoč otrokom, bodo pričeli z akcijo s katero bodo vsak mesec pomagali eni od družin, ki potrebuje pomoč. Z vrhunskimi športniki, glasbeniki in novinarji, bodo skupaj v različnih slovenskih krajih igrali mali nogomet. Z izkupičkom pa bodo vsak mesec pomagali eni družini. Za rejniško družino s šestimi otroki, ki so bili v Tedniku predstavljeni v ponedeljek, se bo odigrala p ...
Skoraj 300 tisoč ljudi v Sloveniji životari pod pragom revščine. Vsak sedmi Slovenec torej! Ena takih družin je tudi družina Lenarčič iz Kranja. Oče ima mizerno pokojnino, mama je že dolgo v bolniškem staležu in za štiri otroke, ki bi potrebovali marsikaj, ne moreta poskrbeti. Športno društvo – humanitarna organizacija Olimpijki začenja dobrodelno akcijo Mi igramo za druge, s katero bo vsak mesec pomagalo eni od družin, ki potrebuje pomoč. V akciji sodelujejo vrhunski športniki, glasbeniki in novinarji, ki bodo v različnih slovenskih krajih igrali mali nogomet z znanimi glasbeniki ali podjetniki. Za začetek so najprej izbrali družino iz okolice Slovenj Gradca, ki ima šest otrok. Zakonca namreč skrbita za svoja dva otroka in štiri nečake. Besedna zveza »volilni molk« se je državljanom Slovenije že dodobra vtisnila v podzavest. Večina sploh ne dvomi več v to, da je 24 ur pred glasovanjem prepovedana vsaka razprava o kandidatih oziroma temi, o kateri odločamo na referendumu. Toda mnogi pravniki in celo ministrstvo za javno upravo pravijo, da taka prepoved za običajne državljane sploh ne velja. Da torej kazen, ki so jo ljudje dobili zaradi na primer komentiranja na Facebooku, ni v skladu z namenom zakonodaje! Mnogi tudi menijo, da je tako imenovani volilni molk nekaj, kar bi že zdavnaj moralo končati na smetišču zgodovine. Na kaj pomislite, ko slišite beseda igralnica? Na rdeče črne številke vrteče se rulete, na ujemanje znakov na igralnih avtomatih, na nepričakovane dobičke ali na tragične izgube dediščine, hiš, razpadlih zakonov, družin? V Sloveniji je 8 večjih igralnic, najpogosteje je to dobra zabava turistov, ki obiščejo našo državo, smo pa odkrivali, da tudi Slovenci nismo imuni na tovrstno zabavo, ki v najskrajnejših oblikah lahko vodi v odvisnost, hujšo od droge…
Peter Prevc je z zmagoslavjem v avstrijskem Bischofshofnu napisal novo poglavje slovenske športne zgodovine. Po 19 letih je postal drugi Slovenec, ki je osvojil prestižno novoletno turnejo. Poleg tega pa je 23-letnik novinarje in gledalce turneje znova prevzel s svojo že kar neverjetno zbranostjo, umirjenostjo in zrelostjo. Peter Prevc je minuli teden obnorel Slovenijo. Obiskali smo njegov domači kraj, Dolenjo vas v Selški dolini in spregovorili z njegovimi sokrajani, zadnjo tekmo novoletne skakalne turneje pa smo z njimi spremljali v vaškem lokalu. Križaj, Petrovič, Franko, Svetova, Čižman, Košir, generacija »Vražjih Slovenk« in seveda Tina Maze - vrhunski smučarji, ki so Slovenijo ponesli v samo elito belih aren. Zlata doba smučanja je povzročila navijaško evforijo in na stopničkah smo enostavno pričakovali našo zastavo. Kam jih je zanesla pot po končani športni karieri in ali smo gledalci, res postali prezahtevni? Kriza, zlasti brezposelnost in revščina, ki ju je povzročila, so še posebej prizadele Maribor in okolico. (Kolikšna je brezposelnost v Mariboru?) Katarina Goričan Pokrivač, profesorica na III. gimnaziji Maribor, je videla toliko ljudi v stiski, da se je odločila, da bo po svojih močeh poskušala narediti svet okrog sebe lepši. Za to, da pomaga ljudem, uporablja kar družabno omrežje: prek svojega profila na Facebooku povezuje tiste, ki potrebujejo pomoč, in tiste, ki jim lahko pomagajo. Tako ljudem v socialni stiski dobesedno čez noč obrne svet na glavo - v pozitivnem pomenu besede. »Včeraj ni več, kaj bo prinesel jutrišnji dan, bom razmišljala jutri, ta trenutek je tisti, ki ga je treba sukati po svojih željah«, pravi pisateljica Marija Hrvatin iz Libne, ki je o svoji izkušnji z boleznijo izdala knjigo »Diagnoza, ko zastane dih« . Danes ambasadorka državnega presejalnega programa odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki - SVIT. Saj je Mariji prav Svit rešil življenje. Dominik Sky premika meje mogočega. Freeruner iz Bele ...
Obeležujemo 25. obletnico plebiscitarne odločitve o samostojni Sloveniji . Čeprav je to naša edina domovina, o njej vemo premalo, so ugotavljali na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki in ustvarili inovacijski projekt Domovina zate, zame, za nas, s katerim so želeli pri svojih učencih vzpostaviti pozitiven odnos do domovine. Uspelo jim je! Družina Matije Ožaniča iz bližine Kostela se otepa z globoko revščino. Oba starša triletne Ane sta zaradi stečaja podjetij izgubila službo. Družinska hiša jim pred očmi razpada, saj nimajo denarja za obnovo, živijo pa v zasilnem bivališču, ki so ga dogradili iz drvarnice. Da je tragedija še hujša, jim je pred nekaj leti zaradi tumorja umrl komaj enoletni sinček. Pretirano posvečanje telesni vadbi, ogromno časa, preživetega v fines studiu in neprestano opazovanje svojega telesa v ogledalu ter strog, discipliniran prehranjevalni režim. Po drugi strani pa opuščanje prejšnjih hobijev, manj ali nič družbenih stikov, zanemarjanje službenih in drugih obveznosti. Gre za bigoreksijo, duševno motnjo, ki jo uvrščamo med motnje prehranjevanja in se pojavlja šele zadnjih nekaj let. Zanjo obolevajo predvsem mladi moški, stari od 17 do 30 let, vendar strokovnjaki opozarjajo, da škodljivo pretiravanje z vadbo in zdravo prehrano ni tuje niti ženskam. V Sloveniji je samooskrba z zelenjavo majhna in se še kar naprej zmanjšuje. V zadnjih petih letih je bila povprečno 36-odstotna. Površin z ekološko pridelavo je iz leta v leto več. Težava pa je, da je ekološka in lokalno pridelana hrana draga in v teh kriznih časih za mnoge družine nedostopna. Organizatorji projekta Nakupujmo skupaj si že tretje leto prizadevajo, da bi čim več posameznikom omogočili nakup kakovostnih, okusnih in zdravih lokalnih ter ekoloških pridelkov in izdelkov po ugodni ceni, ki pa je hkrati pravična tudi do kmetov in drugih ponudnikov. Ob svoji tretji obletnici delovanja so se odločili, da bodo del zdrave hrane podarili socialno ogroženim družinam. Leta 2013 smo v Tedniku predstavili ...
V Grosupljem so v šoli zasegli veliko količino prepovedanih pirotehničnih sredstev – petard. Čeprav je v človeški naravi, da velika slavja in obletnice proslavlja s pokanjem in slikovitimi ognjemeti, lahko v današnjem času predstavljajo petarde celo orožje. Vsako leto, največkrat iz objestnosti, prihaja do nesreč, ki posameznikom za vedno spremenijo življenje. Tudi letos je uporaba petard časovno omejeno, tiste, ki ustvarjajo pok pa so sploh prepovedane – pa to lahko res vpliva na ob praznično dogajanje? Zdaj pa zgodba o tem, kako lahko zaradi dediščine bankrotiraš. Bogdan je podedoval del hiše, v kateri živi že od svojega rojstva. FURS mu je odmeril kar 4.735 evrov davka na dediščine in darila. Ker 61 letnik živi od skromnega veteranskega dodatka, mu je organ pol dolgovanega zneska sicer odpisal, a za 61 letnika je tudi preostalih 2.371 evrov preveč. Če namreč obročno odplačuje davek, mu ostane skoraj nič za življenje. Hkrati pa mu FURS pravzaprav nima česa rubit. Kur in zajca po zakonu ne sme, drugega pa Bogdan nima. Ob ujmah, ki so v minulih letih prizadele Slovenijo, se je izkazalo, da so gasilci tisti, ki ljudem prvi priskočijo na pomoč. Vendar žal niso prvi v vrsti, ko sami potrebujejo sredstva za opremo. Denar za to zbirajo na najrazličnejše načine, prava uspešnica pa so njihovi goli koledarji. Naslednja zgodba govori o paru Andreji in Dragu iz Murske Sobote, ki sta pred dvema letoma vpričo notarke plačala aro za nakup stanovanja. Ker pa si je prodajalec že po prejemu are premislil in ni želel podpisati kupoprodajne pogodbe, a tudi denarja ni vrnil, iščeta pot do stanovanja na sodišču. A sodni mlini meljejo precej počasi, k čemur pa levji delež, tako Andreja in Drago, prispevajo neodzivnost in nenehne pritožbe prodajalca. Vsak deseti otrok je dislektik - povedano drugače, v vsakem osnovnošolskem razredu v povprečju najdemo dva. Disleksijo običajno povezujemo z učnimi težavami. Mnogo manj znano je dejstvo, da je veliko dislektikov izjemno inteligentnih, us ...
Neveljaven email naslov
