Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjih letih narašča število umorov in poskusov umorov žensk, ki jih zagrešijo njihovi partnerji, v povprečju jih je med pet in sedem letno, lani se jih je zgodilo kar 12. Pred našo kamero je stopila mama takrat 27-letne Romane, mame dveh otrok, ki jo je pred tremi leti brutalno umoril njen partner. Pred kratkim so mu za več kot 10 let znižali zaporno kazen. Slišali boste tudi izpoved ženske, ki vsak dan skupaj z otroki v strahu trepeta pred nasilnim možem. Kdaj bo sistem vendarle zaščitil žrtve in preprečil storilcem izvajanje nasilja, ki vse pogosteje privede do najhujšega? Novinarka Erna Petrač Barborič.
V 40-ih letih predvajanja naše oddaje skorajda ni bilo teme, ki se je novinarke in novinarji Tednika ne bi lotili. Načenjali so številne zanimive, kočljive, pa tudi po mnenju nekaterih pohujšljive teme. Novinarke in novinarji Tednika pa so se pri pripravi prispevkov pogosto tudi sami postavili v najrazličnejše vloge: od kandidatke za miss do slačifanta. Po arhivu je brskala Aleksandra Dežman.
Verjetno ste se kdaj vprašali, zakaj na družbenih omrežjih ali po elektronski pošti začnemo dobivati reklame za izdelek, o katerem smo se pred kratkim z nekom pogovarjali. Nekateri so prepričani, da nam pametni telefoni na nek način prisluškujejo. Pa je to res? Jasna Krljić Vreg.
Negotovost in dvom o sebi, močna dovzetnost za kritike, osredotočanje na napake, oblikovanje visokih standardov, močan občutek krivde. Vse to so značilnosti perfekcionistov. Določena mera perfekcionizma je sicer dobrodošla, a se ta lahko hitro prevesi v težavo, ki bolj škoduje kot koristi. Zakaj nekdo postane perfekcionist, kolikšen vpliv na to ima šolski sistem, koliko pa vzgoja in kdaj lahko postane resen problem, ki vodi v hude stiske, celo v samomorilne misli? Novinarka Erna Petrač Barborič.
No, pogled na ličinke in žuželke na krožniku je vsekakor lahko tudi dober recept za hujšanje. Medicina sicer že ponuja novo zdravilo za izgubo odvečnih kilogramov. Gre za zdravilo wegovy. To je registrirano tudi v Sloveniji, ampak ga na trgu ni, saj ga je s hitrim hujšanjem proslavila znana ameriška vplivnica in s tem povzročila pomanjkanje zdravila. Medtem pa nekateri slovenski zdravniki debelost zdravijo z drugim zdravilom, ki sicer vsebuje enako učinkovino - ozempicom. Vendar je to pri nas registrirano izključno za zdravljenje sladkorne bolezni. Saša Banjanac Lubej.
So ličinke in žuželke res hrana prihodnosti ali zgolj tržna niša? Po novem boste lahko tudi pri nas jedli kruh, čokolado, čips in še marsikaj iz zmletih ličink mokarjev, hišnih murnov, črnih muh in kobilic. Evropska agencija za varno hrano je namreč odločila, da so žuželke dober vir beljakovin, da so dovolj varne za prehrano in da je njihova vzreja okolju prijazna. A pomislekov je veliko: od občutkov gnusa do vprašanj o tveganju alergične reakcije na beljakovine in tudi strupene snovi v žuželkah. Anka Pirš.
Januarja s pogledom v bogat televizijski arhiv praznujemo 40 let predvajanja Tednika, ene od najbolj gledanih oddaj Televizije Slovenija. Prva oddaja je bila predvajana 6. januarja leta 1983. V Tedniških prispevkih je dokumentirana zgodovina naše države: kako smo preživeli draginjo, kako na črnem trgu kupovali devize, kako so nas jezili politiki, kako smo se osamosvajali. Zanimive odlomke iz Dokumentacije Televizije Slovenija je zbrala novinarka Aleksandra Dežman.
Za bitcoinom in drugimi kriptovalutami je zelo burno leto. Njihova vrednost je strmoglavila, druga največja borza za trgovanje s kriptovalutami FTX pa je propadla. Ali je to začetek konca kriptovalut, ki so tudi v Sloveniji pripomogle k nastanku skupine kriptomilijonarjev? Poznavalci o tem dvomijo, prav tako pa ne verjamejo, da bi bitcoin lahko še kdaj dosegel tako visoko vrednost. Boštjan Fabjan.
V delu ljubljanskega mestnega gozda v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib poteka obsežna sečnja dreves, ki razburja sprehajalce in tudi civilnodružbene organizacije. Te zahtevajo, da se sečnja ustavi, saj dvomijo, da je tak poseg v gozd potreben. Opozarjajo tudi na pomen dreves v mestih v času podnebnih sprememb. V Zavodu za gozdove in na Mestni občini Ljubljana, ki je lastnica tega dela gozda, poudarjajo, da je sečnja potrebna, saj so nekatera drevesa nevarna, ter da gre za pomladitev gozda. Anja Nab Huš.
Pomanjkanje družinskih zdravnikov povzroča tudi vedno večji pritisk na nujno pomoč. Tisti, ki nimajo osebnega zdravnika, se ob zdravstvenih težavah zatečejo tja, kjer bodo pomoč dobili - v urgentni center. Močno obremenjeni urgentni oddelki zato vedno znova prosijo zdravnike koncesionarje, naj jim pri dežurstvih priskočijo na pomoč. Pa je žal ne dobijo v pravi meri. Čeprav je to dolžnost, ki jo imajo zapisano v koncesijski pogodbi, se ji nekateri skušajo izogniti celo s pomočjo odvetnikov. Jasna Krljić.
Zaradi socialne stiske in podražitev je že vsak šesti Mariborčan primoran iskati pomoč pri humanitarnih organizacijah. Kar 88 odstotkov prebivalcev Slovenije in 93 odstotkov prebivalcev Evropske unije skrbijo naraščajoči življenjski stroški ter grožnja revščine in socialne izključenosti, je pokazala najnovejša raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer. Osnovna živila so vsak dan dražja, prehranska revščina pesti vedno več ljudi tudi v Sloveniji. Anka Pirš.
Tednik praznuje 40. rojstni dan. Prva oddaja je bila predvajanja 6. januarja leta 1983. Od takrat je nastalo 1874 oddaj in več kot 9 tisoč prispevkov. Ustvarjali so jih številni znani in manj znani novinarji in drugi televizijci. Obravnavali so najrazličnejše tematike, od političnih, družbenih, ekoloških vprašanj do športa, kulture, različnih družbenih fenomenov in tabu tem. Kako se je skozi desetletja Tednik spreminjal? Poglejmo kaj je v arhivu izbrskala novinarka Aleksandra Dežman.
Iz nekaterih zavetišč za zapuščene živali prihajajo opozorila, da pokajo po šivih, saj je predvsem zavrženih psov vedno več. Vzrokov za to je več. Številni lastniki, ki so si psa omislili med epidemijo, zdaj nočejo več skrbeti zanj in tako konča v zavetišču. Spremenila se je tudi zakonodaja za zaščito živali, ki ne dovoljuje več evtanazije zdravih živali. Kako bodo zavetišča in država reševali ta problem? Anja Nab Huš.
Zaradi ekonomske in socialne krize brez doma ostaja vedno več ljudi, opozarjajo nevladne organizacije, med brezdomci je vse več žensk. Te so še bolj ranljive, saj so podvržene tudi fizičnemu in spolnemu nasilju. Ker v Sloveniji nimamo zavetišč, ki bi bila namenjena zgolj ženskam, so v zameno za streho nad glavo pogosto prisiljene v izkoriščevalske načine bivanja. Zakaj ženske pristanejo na ulici, kakšne so njihove usode in kako jim pomagati, je raziskovala Anka Pirš.
Še prav posebej varovana vrsta ljudi pa so politiki. Nekateri med njimi so ves čas pod budnim očesom varnostnikov, tudi takrat, ko gredo na dopust. Po tem, ko je v zadnjem času veliko prahu dvignilo varovanje predsednika vlade Roberta Goloba, je Boštjan Fabjan poizvedel, kako je urejeno varovanje najvišjih predstavnikov države. Kdo jih varuje, kakšna znanja morajo imeti varnostniki in koliko zasebnosti ostane politikom z najvišjo stopnjo varovanja?
Reševanje invalida iz goreče hiše, reševanje poškodovancev iz avtomobilov v verižnem trčenju, reševanje planinke, preprečitev poskusa samomora. To so dogodki, ki bi se brez posredovanja zdravstvenih in gorskih reševalcev, gasilcev ter policistov lahko slabo končali. Za tistimi najbolj izkušenimi so številne intervencije in vsi pravijo, da se občutkov ob pomoči človeku v stiski ne da poplačati z ničimer. Z junaki leta 2022 se je pogovarjala novinarka Erna Petrač Barborič.
Leto odhaja in ne bo ga več nazaj. Končuje se z mesecem, ki ga tisti, ki z njim dobro služijo, predstavljajo kot veselega, polnega blišča, sreče, veselja, nakupov, pričakovanj božičnega in novoletnega dne in še bi lahko naštevali. Pa je res vse tako lepo in srečno, ali gre bolj za iluzijo? Mnoge prav ti dnevi poženejo v obup, stres, stisko, tudi depresijo. Kako preživeti veseli december in prestopiti prag novega leta, ne da bi se ob tem počutili slabo, osamljeno in bi imeli izpraznjeno denarnico? Jasna Krljić Vreg.
Knjižna zbirka Sinji galeb, eden od temeljnih kamnov razvoja slovenske mladinske književnosti, letos praznuje 70 let. Zbirka je dobila ime po priljubljeni knjigi Bratovščina sinjega galeba, ki je mnogim ostala v spominu tudi zaradi priljubljene televizijske serije - ta letos prav tako praznuje dobrih 50 let. Ali brezčasni junaki in njihove dogodivščine tudi danes spremljajo mladostnike ob odraščanju? Je knjižna zbirka Sinji galeb še živa in brana? Anka Pirš.
Z napetim finalom in zmago Argentine se je včeraj končalo dvaindvajseto svetovno nogometno prvenstvo. Prvenstvo je bilo še pred začetkom zaznamovano z očitki o kontroverzni izbiri gostitelja, države Katar. Nogometni spektakel je prvič potekal na Arabskem polotoku, zaradi tamkajšnje poletne vročine tudi prvič v začetku zimskega časa, prvič pa je bila država gostiteljica tudi tarča tako obsežnih kritik glede kratenja človekovih pravic. Med gradnjo prestižnih stadionov so umrli številni migrantski delavci, na kar so med drugim opozarjali poslanci Evropskega parlamenta, ki ga zdaj pretresa korupcijska afera, povezana s Katarjem. Anja Nab Huš.
Malim onkološkim bolnikom, ki po kemoterapiji izgubijo lase, je to še dodaten udarec v fazi zdravljenja, zato jim je veliko lažje, če lahko nosijo lasuljo iz naravnih las. Ta nastane tako, da ljudje darujejo svoje lase. Striženje poteka na poseben način, vsaka barva las ni primerna za ta postopek, pomembna pa je tudi dolžina. Kako poteka striženje in sama izdelava lasulje, je kar na svojih laseh preverila novinarka Erna Petrač Barborič.
Neveljaven email naslov
