Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
57-letnemu Janu Knezu iz Morja pri Framu je sredi aprila zgorela hiša. Ker je invalidsko upokojen, si s skromno pokojnino ne more privoščiti najema stanovanja in zdaj živi v bivalnem zabojniku. K zbiranju pomoči za obnovo njegovega doma je pozvalo več humanitarnih organizacij, med drugim Društvo UP-ornik Borisa Krabonje. To je na družbenih omrežjih nekaj sredstev že zbralo, vendar jih ne bo dovolj, zato za pomoč prosijo tudi gledalke in gledalce Tednika. SMS na 1919 UPORNIK5 ali UPORNIK10
Iščemo osebe za 60-dnevno mirovanje v postelji, plačilo 12 tisoč evrov. Tako Institut Jožef Stefan vabi prostovoljce, ki bi sodelovali v tako imenovani "bed rest" študiji. Ta je del raziskave Evropske vesoljske agencije o učinkih breztežnosti na telo, ki v vesolju hitreje propada. Podobne študije so se v Sloveniji že izvajale, dolgotrajno ležanje, ki ga spremljajo tudi zdravstvene raziskave, pa je lahko, kot boste slišali v prispevku Anje Nab Huš, tudi velik izziv.
Vse večja gneča je tudi na naših cestah. Zastoji nastajajo že skoraj vsak dan, ne le ob koncih tedna in med turistično sezono. Povečujeta se tako tovorni kot avtomobilski promet, k temu je prispeval tudi vstop Hrvaške v schengensko območje. Med najbolj obremenjenimi je ljubljanska obvoznica, saj se ljudje na delo v glavno mesto vsak dan pripeljejo že s 110 tisoč vozili. Strokovnjaki napovedujejo še več prometa; ali ponujajo tudi kakšne rešitve? Zvezdan Martić.
V čigavih rokah je Soča in kdo služi z njo, se sprašujejo domačini. Opozarjajo, da je kar 80 podjetij, ki ponujajo športne aktivnosti na reki, tujih ter da nekatera ne plačujejo davkov v Sloveniji, delujejo na črno in s tem nižajo cene. V zadnjih letih je dolina Soče postala turistično preobremenjena, lani so našteli rekordnih milijon nočitev. Domačini zato pozivajo občine, naj se poenotijo in uredijo razmere. Med predlogi so zmanjšanje števila podjetij, omejitev plovbe na reki in podražitev storitev. Anka Pirš.
Začela se je sezona gasilskih veselic, ki so svojevrsten fenomen in že več kot stoletje del slovenske folklore. Zakaj so veselice, čeprav se je družba spremenila, še vedno tako priljubljene? Vsako leto se jih zvrsti več kot 500, privabijo pa na tisoče obiskovalcev, tudi v mestnem okolju, čeprav se veselic morda drži sloves, da so del podeželja. Organizacija sloni na prostovoljcih iz gasilskih društev, ki z veselicami zbirajo denar za svoje delovanje in opremo. A organizacija teh prireditev postaja vedno bolj zahtevna in manj dobičkonosna, pravijo gasilci. Anja Nab Huš.
Kje lahko znanje - od abecede in poštevanke do uporabe pametnega telefona in učenja tujih jezikov - dobijo tisti, ki niso imeli možnosti izobraževanja, pa dolgotrajno brezposelni, starejši, priseljenci? Na ljudskih univerzah, včasih so jim rekli delavske univerze, ki te dni praznujejo že sto let delovanja. Od ljubiteljske organizacije prvih predavanj so prehodile dolgo pot do razcveta v sodobna središča, kjer so številni našli nove priložnosti v življenju. Jasna Krljić Vreg.
Se obeta nova tožba zoper državo zaradi kratenja pravic določeni skupini ljudi? Ob drugi obletnici vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo Zveza gluhih in naglušnih napoveduje, da bo od države terjala opravičilo in odškodnino, ker so gluhim v naših šolah dolgo tudi nasilno prepovedovali uporabo znakovnega jezika. Ker niso mogli spremljati in razumeti pouka, so ostali neizobraženi, kar jih je zaznamovalo za vse življenje. Če jim država ne bo prisluhnila, napovedujejo tožbo. Novinarka Aleksandra Dežman.
So anonimni komentarji pod članki na spletnih portalih pravica ali privilegij? Ko je pred kratkim drugi najbolj bran slovenski medijski portal Siol sprejel odločitev o ukinitvi komentarjev, je bilo slišati očitke, češ da se ukinja svoboda govora. A kot pravijo sogovorniki v naslednjem prispevku, nekateri anonimneži možnost komentiranja zlorabljajo za širjenje sovraštva in nestrpnosti, ki preraščata v sovražni govor. Bodo tudi drugi portali sledili Siolu? Zvezdan Martić.
V začetku maja je minilo eno leto od tragične nesreče v kočevskem Melaminu, v kateri je umrlo sedem ljudi. Vodstvo je zagotavljalo, da je bilo v podjetju vse urejeno, kar se varnosti tiče, vendar je Inšpektorat za delo večkrat ugotovil nepravilnosti. Kriminalisti so kazensko ovadili štiri vodilne in pravno osebo. Med umrlimi v eksploziji je tudi Marko Potec, oče dveh majhnih otrok, ki je bil star 35 let. Njegova partnerka Mojca Anžič se je odločila, da o svoji bolečini in odnosu vodstva Melamina do svojcev spregovori za našo oddajo. Novinarka Jelena Aščić.
Restavracije, trgovine, bazeni, kinodvorane, zdravilišča - vse to ponujajo gostom potniške ladje za križarjenje, nekatere so precej luksuzne. In za te hotele na vodi postaja slovenska obala vedno bolj zanimiva destinacija. Že več let pristajajo v Kopru, v zadnjem času pa jih privlači Piran. Ladjarji iščejo nove destinacije tudi zato, ker so jim mestne oblasti v Benetkah prepovedale privezovanje, v Dubrovniku pa so to omejili. Zakaj so torej te ladje pri nas dobrodošle in kaj prinašajo slovenskemu turizmu? Anja Nab Huš.
V naših gozdovih po uradnih podatkih živi okoli 1200 medvedov. Mnogi so prepričani, da je ta številka še bistveno večja, srečanja z medvedi pa so zaradi njihove številnosti vse pogostejša. A panika je odveč, pravijo pristojni. Le redka srečanja se končajo z napadom, prav vsako pa je edinstveno. In kaj storiti, če med sprehodom v gozdu dobimo nepričakovano družbo? Kako ohraniti mirno kri in ne odreagirati panično? Alenka Bevčič se je pogovarjala s tistimi, ki so medveda že večkrat srečali.
Besede radijskega voditelja in satirika Saša Hribarja o osamosvojitveni vojni še vedno odmevajo. V aprilski oddaji Radio Ga-Ga je dejal, da osamosvojitvene vojne v resnici ni bilo, kar je povzročilo pravi vihar med delom tako imenovanih osamosvojiteljev. Lojze Peterle, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, je Hribarja, aktivnega udeleženca vojne, tako obtožil, da je med vojno dezertiral. Kako na to odgovarja Sašo Hribar? Boštjan Fabjan.
Bi morali z zakonom omejiti število županskih mandatov? V Piratski stranki so prepričani, da je to nujno, zato so začeli zbirati podpise v podporo temu zakonu, podpis je mogoče oddati do 1. junija. Menijo, da je več mandatov glavni vzrok za korupcijo in klientelizem in da bi omejitev na dva mandata povečala volilno udeležbo ter k tekmi za županski stolček spodbudila več kandidatov. Kdo pa so župani z najdaljšimi mandati. In ali je omejitev sploh mogoča? Zvezdan Martić.
Na severovzhodu države še vedno odstranjujejo posledice nedavnega obilnega deževja. Najhuje je bilo v Slovenskih goricah in Halozah, kjer so se en za drugim sprožali plazovi. Našteli so jih že skoraj 600. Uničujoči plazovi so povzročili ogromno škodo, odnašali so ceste in poškodovali več hiš. Kot ocenjujejo strokovnjaki, je vsaj šest hiš tako ogroženih, da niso več primerne za bivanje. Občine Šentilj, Cirkulane in Juršinci za te stanovalce iščejo rešitve, gre predvsem za mlade družine in upokojence. Jasmina Gregorec Kozole.
Z naslednjim prispevkom tako kot že vrsto let podpiramo dobrodelni program Pomežik soncu, s katerim Zveza prijateljev mladine Slovenije omogoča počitnice otrokom iz socialno ogroženih družin. Tradicija otroških kolonij se je v Sloveniji začela že kmalu po drugi svetovni vojni, lokalna društva prijateljev mladine letovanja organizirajo že 70 let. O tem, kako pomembno je, da so vsi otroci na letovanjih enaki, se je Aleksandra Dežman pogovarjala z nekdanjimi vzgojitelji - med njimi sta tudi televizijska voditeljica Bernarda Žarn in nekdanji predsednik države Borut Pahor. Pošljite SMS POMEZIK5 na 1919
Fotografije sestradanih in podhranjenih konj s posestva v Prestranku pri Postojni, ki jih je objavilo Društvo za zaščito konj, so pred kratkim močno pretresle javnost. Kot vedno v takih primerih, ki jih je bilo v zadnjem času kar nekaj, so se pojavile različne razlage, obtožbe in vprašanja, kdo je kriv in kdo bi moral ukrepati. Tokrat pa se je še dodatno zapletlo z očitki, da je šlo za manipulacijo s fotografijami oziroma datumom nastanka in njihove objave. In na koncu se je zdelo, da so sestradani konji prišli v drugi plan. Jasna Krljić Vreg.
Bliža se konec leta, za šolarje najbolj stresno obdobje. Neusmiljen boj za ocene in točke poteka v zadnjih razredih osnovne šole, saj je od njih odvisen vpis na srednjo šolo. Še posebej težki so vpisni pogoji za gimnazije, kamor si še vedno želi precejšen del osnovnošolcev oziroma njihovih staršev. Kot pravi eden izmed osmošolcev v prispevku, ima občutek, da je njegovo življenje odvisno od ocen. Pa se lahko znanje meri le z ocenami in točkami? Je sistem, ki na mladostnika ne gleda celostno in ga izpostavlja takim pritiskom, res dober, se sprašujejo naši sogovorniki. Anka Pirš
Ali naša družba res podpira in vzpodbuja kulturo posilstva? Pred dobrim tednom dni je Okrožno sodišče v Ljubljani oprostilo pet moških, ki so bili obtoženi, da so leta 2020 posilili takrat 15-letno dekle. Sodba je sprožila številne ogorčene odzive v javnosti in postavila velik vprašaj glede slovenskega sodnega sistema. Ali ta res ni zmožen zaščititi žrtev spolnega nasilja in ustrezno kaznovati posiljevalcev? Zakaj je žrtev, kot boste slišali v prispevku, vedno znova obravnavana, kot da je ona na zatožni klopi? In kako je mogoče, da celo v primerih večkratnih posilstev otrok sodišča pogosto izrekajo le pogojne kazni? Aleksandra Dežman.
Luči na evrovizijskih odrih v Liverpoolu so ugasnile, nastopajoči so že doma, številni komentatorji, tisti, ki imajo ta spektakel radi, in tisti, ki ga ne marajo, pa delajo izračune in obračune, kdo je za koga glasoval ali ni glasoval, kdo je komu dal preveč ali premalo točk, kdo se je uvrstil previsoko in kdo prenizko. In vedno znova se po evrovizijskem finalu, ki si ga je tudi letos ogledalo več deset milijonov gledalk in gledalcev, pojavi isto vprašanje: kako poštena je evrovizijska zmaga in kako politična je evrovizijska kuhinja. Nina Kojima.
Elektronski šport oziroma e-šport doživlja pravi razcvet po vsem svetu, tudi pri nas. V Ljubljani je pred kratkim potekal največji festival videoiger in e-športa v Sloveniji. Tovrstni turnirji v igranju videoiger na računalniku, konzoli ali mobilni napravi so pravi spektakli, ki pritegnejo ogromne množice gledalcev. Igralci služijo vrtoglave zneske, prihodki te industrije že presegajo milijardo dolarjev. Poznavalci napovedujejo, da bo e-šport kmalu postal celo olimpijska disciplina. Zvezdan Martić.
Neveljaven email naslov
