Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Številni potniki in turistični delavci opozarjajo, da je Slovenija vse slabše letalsko povezana s svetom. Leta 2018 je čez Letališče Jožeta Pučnika potovalo več kot 1,8 milijona potnikov, lani je ta številka padla na manj kot milijon. Istega leta so letala letela na 33 destinacij, lani le še na 15. Kako namerava država rešiti ta problem? Prvi korak so subvencije letalskih prevozov, pojavljajo se tudi zamisli o ponovni vzpostavitvi nacionalnega letalskega prevoznika. Kaja Kokot Žanič.
Bratje Fratar s Koroške, ki so na dražbi za 60 tisoč evrov kupili katrco nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, nadaljujejo izjemno uspešno dobrodelno akcijo. Poljubni znesek lahko daruje vsak, akcija traja do konca marca, novega lastnika katrce pa bo med vsemi sodelujočimi določil žreb. Do danes so zbrali že 130 tisoč evrov. Denar bodo namenili za lajšanje stisk malih bolnikov z rakom, polovico sredstev bo prejela tudi bolnišnica Slovenj Gradec za novo kamero gama. Območno združenje Rdečega križa Dravograd denar zbira na bančnem računu SI56 6100 0001 9303 056. Sklic 3-2023, namen plačila pa Katrca 2. krog. Novinarka Lea Vornšek Pejovnik.
Marec je mesec Planice ter smučarskih skokov in poletov. A smučarji žal ne nizajo le uspehov, včasih se žal zgodi tudi kak padec. K3 Zgodba slovenskega smučarskega skakalca Vinka Bogataja, ki je prav zaradi padca postal prava zvezda v Združenih državah Amerike, je skorajda neverjetna. Posnetek njegovega spektakularnega padca na skakalnici v Oberstdorfu leta 1970 si je na ameriški televiziji ABC ogledalo na milijone gledalcev, večkrat so ga tudi povabili v ZDA. Obiskala ga je novinarka Aleksandra Dežman.
Karolina je štiriletna deklica z redko genetsko boleznijo, ki ji pravimo tudi bolezen hitrega staranja; prizadene različne telesne organe, povprečna življenjska doba otrok s to boleznijo pa je le 12 let. Zdravila zanjo še ni, zato je Društvo Viljem Julijan začelo akcijo zbiranja 2 milijonov evrov za razvoj genske terapije za Karolino in tudi druge otroke. Če želite pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na bančni račun Društva Viljem Julijan na številko SI56 0400 0027 7357 570, sklic: SI00 111888, namen Za Karolino. Pet ali deset evrov pa lahko darujete z SMS-om, če na številko 1919 pošljete KAROLINA5 ali KAROLINA10. Novinarka Kaja Kokot Žanič.
Izbrisani, posvojitve otrok istospolnih parov, zakon o RTV ... to je le nekaj odmevnih primerov, ki so se znašli na Ustavnem sodišču, najvišjem organu sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. In prav v takih primerih odločitve ustavnega sodišča povzročajo dileme, kritike in razburjenje. Ena ali druga stran ustavnim sodnikom očita pristranskost, političnost ali ideološkost. Pa lahko ustavni sodniki svoje strokovne odločitve ločijo od svojih prepričanj in pogledov? Zvezdan Martić.
Pripadnost, strokovnost, visoka usposobljenost in visoka moralna načela - to so značilnosti rdečih panterjev. Tako pravijo pripadnikom Specialne enote slovenske Policije, ki marca praznuje 50 let obstoja. Posebno enoto takratne milice so v 70. letih prejšnjega stoletja ustanovili za boj proti terorističnim skupinam. Danes specialno enoto pokličejo na dolžnost predvsem takrat, ko je treba prijeti nevarne kriminalne združbe ali oborožene posameznike. Boštjan Fabjan.
Kako dostopne so mladostnikom prepovedane droge? Kar dve tretjini 17-letnikov trdi, da bi v 24-ih urah prišli do marihuane brez težav. V pravem razmahu pa je prodaja novih sintetičnih drog po spletu, kjer jih mladi lahko kupijo že za nekaj evrov. V zadnjih 20-ih letih se je pri nas pojavilo okoli 800 novih psihoaktivnih snovi, ki so neraziskane in tudi zato nevarne. Starost, ko se mladi prvič srečajo z drogo, pa se vztrajno niža, nekateri droge poskusijo že v osnovni šoli. Jasna Krljić Vreg se je o odnosu do uporabe drog pogovarjala dijaki Gimnazije Ledina.
Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija - tri balkanske države s skupnim imenovalcem: številčno romsko skupnostjo. In tudi tam se Romi, ki veljajo za eno najbolj razseljenih narodnostnih skupnosti, kot povsod po svetu spopadajo z diskriminacijo in hudimi socialnimi ter osebnimi stiskami. Novinar Bojan Peček je obiskal nekaj velikih romskih naselij v teh treh balkanskih državah, med drugim znano Šutko, kjer živi 40 tisoč Romov in kjer je bil posnet kultni film Dom za obešanje.
Zgarane, ekonomsko odvisne in brez socialne varnosti. Ob tem se spopadajo tudi s predsodki in stereotipi, prostega časa pa tako rekoč nimajo. Taka je pogosto usoda kmečkih žensk, predvsem starejših. Veliko jih po desetletjih trdega leta ostane brez prihodkov ali pa s sramotno nizko pokojnino. Številne med njimi si namreč niso mogle plačevati prispevkov ali pa so to storile v omejenem obsegu. Zato v pristojnih kmečkih zvezah pozivajo ženske, naj pravočasno poskrbijo za socialno varnost. Enisa Brizani.
Podplačane, ponižane in prodane. Tako so na svoj položaj na protestnem shodu opozorile sobarice in čistilke v Hotelih Bernardin, ki so jih prezaposlili k zunanjemu izvajalcu Aktiva čiščenje. Družba Sava Turizem po vzoru poslovnih modelov svetovnih hotelskih verig za različne vrste dela, tudi za čiščenje, zadnjih 10 let uporablja sistem zunanjega najema storitev, tako imenovani outsourcing. A ta prinaša še nižje plačilo, še manj pravic in še več dela, opozarjajo zagovorniki delavskih pravic. Kaja Kokot Žanič.
Ko se močno stresejo tla, kot se je zgodilo v Turčiji in Siriji, pa pred tem na Hrvaškem, se tudi v Sloveniji zbudi strah, še posebej pri tistih, ki živijo v starih stavbah, kjer je potresna varnost izjemno nizka. Kako potresno nevarna je Slovenija in katera območja so najbolj ogrožena? Hitro oceno, kako potresno varna je vaša stavba, sicer lahko opravite z aplikacijo POTROG, ki pa ne more nadomestiti temeljite strokovne ocene. Ena izmed rešitev bi bila potresna izkaznica. Zakaj je kljub opozorilom stroke še ni, je ugotavljala Jasna Krljić Vreg.
Kaj je narobe v Sloveniji, da so se v zadnjih sedmih letih zgodile kar štiri velike gospodarske nesreče s katastrofalnimi posledicami za okolje in smrtnimi žrtvami? Požar v Fragmatu v Podskrajniku in Kemisu na Vrhniki, eksplozija v kočevskem Melaminu in vrhniškem Hamexu. Kdo je odgovoren za to in kakšen je sploh nadzor? Očitno slab, saj inšpektorji podjetij, kjer uporabljajo nevarne kemične snovi, sploh ne obiščejo, če ni prijave o nepravilnostih. Barbara Renčof je pod drobnogled vzela najhujšo industrijsko nesrečo - zgodila se je 12. maja v Melaminu, umrlo je sedem delavcev.
Pa smo tudi v Sloveniji dobili knjigo o legendarni italijanski čezoceanski ladji Rex, ki so jo zavezniške sile potopile v koprskem zalivu. Gre za izjemno delo, v katerem so zbrani strokovni, novinarski in poljudni prispevki o tej veličastni ladji, ki še vedno zbuja zanimanje domačih in tujih radovednežev in raziskovalcev. Knjiga Rex, mit iz plitvine podrobno predstavlja usodo luksuzne ladje, ki je svojo bleščečo pot precej neslavno končala v naših vodah, kjer je v 50-ih letih postala največji rudnik železa v Jugoslaviji. Novinarka Anka Pirš.
Zadnji dan februarja zaznamujemo svetovni dan redkih bolezni. Znanih je več kot sedem tisoč zelo različnih bolezni, v Sloveniji je okoli 120 tisoč takih bolnikov. Nekatere bolezni so tako redke, da obstaja le po en bolnik z diagnozo. Zaradi svoje redkosti so v javnosti in celo pri posameznih zdravnikih neznane, kar še bolj oteži življenje bolnikov. O tem, kako je živeti z eno od redkih bolezni, se je z bolnico s Sindromom Sturge-Weber, Ano Gaković, pogovarjala Aleksandra Dežman.
Alenka Čurin Janžekovič, ki že nekaj let trpi zaradi neozdravljive bolezni in hudih bolečin, v začetku marca odhaja v Švico, kjer želi skleniti svojo življenjsko pot. Njena zgodba je odprla številna vprašanja o uzakonitvi pomoči pri samousmrtitvi oziroma pri evtanaziji. Sama poudarja, da bi si želela umreti v Sloveniji, a te možnosti nima. Domači strokovnjaki opozarjajo, da bi morali najprej urediti področji dolgotrajne in paliativne oskrbe. Kaja Kokot Žanič.
Najstniki fizično napadli 13-letnika, napad posneli in ga objavili na spletnih omrežjih. Osnovnošolec s kladivom udaril sošolca, šestošolec v šolo prišel z nožem. To je le nekaj primerov medvrstniškega nasilja v slovenskih šolah, vzrok za nasilen odziv mladostnika je lahko nasilje doma, v šoli ali na družbenih omrežjih, tako je nasilnež pogosto hkrati tudi žrtev. Število primerov medvrstniškega nasilja sicer po koncu epidemije covida 19 narašča. Jasna Krljić Vreg.
Žrtev spletk 60-letne pravnice Irene Aš Gradecki je med drugim 91-letna Jožefa Curk iz Solkana. Naivno je zaupala Novomeščanki in po 40-letnem delu v Kanadi ostala brez vseh prihrankov in skoraj brez domače hiše. Pravnica je izigrala tudi prijatelje v Novem mestu - prodala jim je stanovanje, a so ostali brez stanovanja in brez denarja. Tožbe v obeh primerih so na sodiščih. Novomeški policisti so Ireno Aš Gradecki preiskovali tudi zaradi suma kraje. Podrobnosti razkriva Mojca Dumančič.
Prejšnji teden je Planinska zveza podelila priznanja za največje dosežke v alpinizmu pri nas. Priznanje za življenjsko delo so dobili Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janko Ažman in Janez Dovžan, znani kot Mojstranške veverice. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so soustvarili eno od najpomembnejših obdobij slovenskega alpinizma. Najprej v domačih stenah, potem pa so v Dolomitih, Centralnih Alpah in Himalaji opravili vrsto zahtevnih vzponov. Pomagali so razvijati tudi Gorsko reševalno službo. V Mojstrani je z njimi dan preživel Luka Svetina.
V Sloveniji pokojnino prejema več kot 628 tisoč ljudi, kar tretjina med njimi živi pod pragom revščine. Kronično bolna pokojninska blagajna, slabi pogoji upokojevanja, pogoste gospodarske krize in zadnja pandemija so naredili svoje. Zato ni nič čudnega, da mnogi med njimi ne živijo, temveč le še životarijo in se odločajo, ali bodo plačali položnico ali kupili hrano. Nove pokojninske reforme, ki obljublja dostojnejše življenje, pa mnogi ne bodo dočakali. Jasna Krljić Vreg.
Ovaduštvo ali aktivno državljanstvo? Mnenja glede akcije mladinske organizacije Brez izgovora, s katero vabi mladoletnike, da bi skupaj s tržnimi inšpektorji preverjali, ali trgovke ob prodaji alkohola in tobačnih izdelkov res zahtevajo osebni dokument, so deljena. Ali cilj, to je zmanjšanje uporabe alkohola in tobaka med mladimi, res opravičuje sredstva? Alkohol in tobak sta nedvomno škodljivi opojni sredstvi, med mladimi še vedno nevarno razširjeni. Toda kakšen je pravi način ozaveščanja in preventive? Anka Pirš.
Neveljaven email naslov
