Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V negotovosti je še vedno tudi družina Zager iz Trbiža v občini Ljubno od Savinji. Narasla reka in potok v neposredni bližini kmetije sta jim odnesla tri desetletja odrekanja in truda. Hiša je povsem uničena, zato se je družina morala preseliti. Njihova preizkušnja je še toliko težja zaradi bolezni šestmesečnega sina Oskarja. Kaja Kokot Žanič. Pomoč za družino zbira Društvo Viljem Julijan. Na številko 1919 lahko pošljete SMS z besedo VJ5 in darovali boste pet evrov.
Kaj se bo zgodilo z vasico Struge v Zgornji Savinjski dolini, ki jo je v avgustovski ujmi doletela prava apokalipsa, se še vedno ne ve. Večina od 50-ih prebivalcev je razseljenih. Ali se bodo lahko vrnili na domove in kdaj, jim bodo pristojni lahko povedali okrog novega leta, ko naj bi se vedelo, ali bo vas varna pred poplavami in plazenjem. Prebivalci so negotovi in nestrpni, radi bi začeli obnovo domovanj, a nekatera med njimi so popolnoma uničena. V Strugah je bila Anja Nab Huš.
Najprej dolgoletno izpostavljanje rakotvornemu azbestu, zdaj strah zaradi pogubnih posledic izpustov pri sosežigu odpadkov. Prebivalci Kanala ob Soči so že pred leti na referendumu rekli Salonitu Anhovo odločen ne, vendar jih odgovorni ne slišijo. Cementarna Salonit letno sežge skoraj 110 tisoč ton odpadkov, vendar okoljski standardi za sosežigalnice in sežigalnice niso enaki; dovoljeni izpusti nekaterih nevarnih snovi iz sosežigalnic so večji. Zato so nekatere nevladne organizacije v petek v Državni zbor prinesle več kot šest tisoč podpisov za spremembo Zakona o varstvu okolja. Alenka Bevčič.
V Sloveniji je veliko pomanjkanje delavcev: od zdravnikov do obrtnikov, v zadnjem času predvsem tistih, ki bi lahko opravljali dela, povezana z odpravo posledic poplav in plazov. Država je prav za odpravo posledic vodne ujme objavila seznam 37 poklicev, ki jih bodo lahko prednostno opravljali tujci. Večina tujih delavcev si želi v državi, kjer delajo, ustvariti novo življenje skupaj z družino, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali je šolski sistem pripravljen na njihove otroke, ki ne razumejo jezika. Nekatere šole že opozarjajo, da je treba ukrepati takoj. Anka Pirš.
Naslovna fotografija 78-letne igralke Helen Mirren v ameriški prestižni reviji, na kateri so do najmanjših podrobnosti vidne gube in vsi drugi znaki staranja, je precej razburkala svet slavnih, v katerem še vedno vlada kult mladosti. A morda se to vendarle spreminja, saj je naslovnica odprla tudi polemiko o odnosu družbe do starejših žensk, ki je pogosto bolj negativen kot do starejših moških. Proti stereotipom se borijo tudi Oldtajmerke - tako se je poimenovala skupina Primork, ki želijo pokazati, da so lepe, zadovoljne in ponosne na svoje gube. Jasna Krljić Vreg.
Iz Združenih držav Amerike in Kanade prihajajo grozljivi posnetki, kjer zasvojeni z zombi drogo, kot rečejo fentanilu, životarijo na ulicah in zaradi uničujočih posledic množično umirajo. Fentanil je 50-krat močnejši od heroina in 100-krat močnejši od morfija, zato so predoziranja zelo pogosta. V ZDA so ta močan sintetični opiat, ki se sicer uporablja za lajšanje hudih bolečin in za anestezijo, razglasili za najbolj smrtonosno grožnjo, samo lani je zaradi njega umrlo 70 tisoč Američanov. Se je ta smrtonosna droga že pojavila tudi v Sloveniji? Anka Pirš.
Pretresljivi posnetki nasilja iz enega od dolenjskih domov starejših so sprožili tudi vprašanje, ali domovi z dijaki in študenti rešujejo kadrovsko stisko. In ali je sploh primerno, da mladostniki samostojno, brez nadzora opravljajo tako težko in zahtevno delo. Pred leti so vodstva domov starejših še lahko izbirala, koga bodo zaposlila, zdaj pa se dogaja, da se na razpise za delo tudi po več mesecev ne prijavi nihče. Kdo bo v prihodnosti skrbel za starejše? Novinarka Aleksandra Dežman.
Veliko je bilo že povedanega ob nenadnem slovesu Saša Hribarja, satirika, radijca, borca, našega sodelavca in prijatelja. A veliko premalo. A seveda ga bolj kot naše besede opisujejo njegove besede, dejanja in razmišljanja ter številne oddaje, v katerih je sprožal puščice resnice v ljudi, ki imajo moč in oblast, in to ne glede na barvo. Z njegovim odhodom je Slovenija izgubila veliko, verjetno več, kot si v tem trenutku sploh predstavljamo. Njegova zapuščina v radijskem in televizijskem arhivu je ogromna, v prispevek jo je strnila Špela Kožar.
Izredne razmere vedno pokažejo pravo naravo človeka. V zadnjem času se zdi, da se taki dogodki kar vrstijo. V zadnji ujmi se je pokazala izjemna solidarnost ljudi, a žal so na površje priplavali tudi tisti, ki stiske ljudi izkoristijo v svoji prid. Ob takih dogodkih se med drugim pokaže, kako sposobni so politiki in drugi odgovorni reševati krizne situacije. Kako človek, ki sta mu bili podeljeni moč in oblast, zna z njima ravnati, ju zna usmeriti v dobro ali v slabo? In kako se tako ravnanje lahko prenese na celotno družbo? Helena Ponudič.
Med vodno ujmo v začetku avgusta so ogromno škodo utrpela tudi prostovoljna gasilska društva. Za zdaj je še nemogoče reči, kolikšna je, saj na Gasilski zvezi Slovenije še zbirajo podatke, zagotovo pa se bo štela v milijonih. Društva so ostala brez opreme, ki se je poškodovala med intervencijami, ponekod tudi brez avtomobilov, vrednih krepko čez 100 tisoč evrov, marsikje pa je voda zalila in uničila gasilske domove. Gasilci bi denar potrebovali takoj; kdaj in kako jim bo pomagala država? Alenka Bevčič.
Ogromne količine proda, kamenja, mulja, vejevja, bal sena, prebiti nasipi, podrta drevesa, vse to so posledice ujme na bregovih in v strugah rek in potokov. Ponekod si je voda naredila svojo pot. Na vseh prizadetih območjih se trudijo, da bi vodotoke uredili pred jesenskim dežjem, in z zaskrbljenostjo gledajo v nebo. Nekje so začeli struge urejati prej, ponekod se dela niso lotili pravočasno, kar je zmotilo tudi nekatere občane Polzele. Medtem pa postaja jasno, da bo treba vodi v prihodnosti pustiti več prostora. Anja Nab Huš.
Nošenje verskih simbolov v šolah ali v javnosti je predmet žolčnih razprav že dolgo časa. Francija je verske simbole v šolah prepovedala že pred 20 leti, zdaj je ponovno, predvsem muslimansko versko skupnost, razburil zadnji ukrep, ki v javnih šolah prepoveduje tudi nošnjo abaj, to je vrsta ženskega pokrivala. Pri nas zakoni ne prepovedujejo nošenja verskih simbolov, med katerimi so judovske kapice in zelo veliki križi, vendar se temu nekatere šole poskušajo izogniti, denimo Osnovni šoli Livada v Ljubljani, ki jo obiskuje precej priseljenskih otrok. Jasna Krljić Vreg.
Konec septembra bo minilo dve leti od smrti 20-letne Katje Jagodic, ki je - kot je po navedbah NIJZ-ja takrat potrdila posebna komisija - tako kot še ena mlada oseba umrla zaradi posledic cepljenja proti covidu 19 s cepivom Janssen. A na Ministrstvu za zdravje dve leti pozneje ni mogoče izvedeti, v koliko primerih resnih zdravstvenih zapletov ali celo smrti so doslej potrdili povezavo s cepljenjem. Tudi predvidene odškodnine niso potrdili še v nobenem od 165 zahtevkov. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala z mamo pokojne Katje in z bolnico, ki si po možganski kapi zaradi cepljenja najbrž ne bo nikoli opomogla.
1. septembra se je v Sloveniji začelo zbiranje podpisov za razpis referenduma o vpisu gotovine v Ustavo. Zagovorniki opozarjajo, da ponekod ni več mogoče plačevati z gotovino, ampak le še s plačilnimi karticami in da bo gotovina kmalu le še spomin. Poleg tega pa digitalna plačila zaradi provizij hromijo številne male podjetnike, ob vsem tem je še vprašanje nadzora. Da ima vsak pravico blago in storitve plačati z gotovino, so junija zapisali v slovaško ustavo. Kampanjo za vpis gotovine v ustavo vodi tudi avstrijski zvezni kancler. Novinarka Aleksandra Dežman.
V Sloveniji je izbruhnila prava epidemija sekanja urbanih dreves, opozarjajo naravovarstveni aktivisti. Po grobem poseku dreves na grajskem hribu na Ptuju domačine že skrbi plazenje zemlje, ki lahko zasuje hiše. Na Rožniku v Ljubljani so posekali več kot 100 dreves, v Kočevju bodo posekali jesenov drevored. Prebivalce naselja Pivola pa razburja napovedan posek več kot 200 dreves znamenitega lipovega drevoreda. Tam naj bi občina Hoče - Slivnica zgradila novo tematsko pot. Projekt je vreden 756 tisoč evrov. Kaj je v ozadju? Anka Pirš.
Ta konec tedna so gorski reševalci spet imeli polne roke dela: v gorah se je zgodilo se kar 16 nesreč. Število reševalnih akcij v zadnjih letih močno narašča. Letos so reševalci pomagali več kot 500 planincem, polovica med njimi je bila tujcev, več kot polovica tistih, ki so klicali na pomoč, je bila nepoškodovanih. Gorski reševalci opozarjajo, da se predvsem tuji turisti pogosto znajdejo v težavah zaradi nespametnega ravnanja, neprimerne opreme in nezadostne fizične pripravljenosti. A kljub temu je reševanje v Sloveniji še vedno zastonj. Se bo to spremenilo? Alenka Bevčič.
Številni ljudje so morali zaradi uničujočih poplav zapustiti svoje domove. Med njimi sta tudi mlada starša, ki sta večer pred strašno ujmo iz porodnišnice prinesla novorojenčka - dvojčka. In vprašanje je, na kakšnem planetu bosta odraščala? Kolikokrat v življenju bosta doživela poplave, toče, požare, sušo? Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da bodo ekstremni vremenski pojavi zaradi podnebnih sprememb, ki so posledica kopičenja toplogrednih plinov v našem ozračju, vedno pogostejši. Je še čas, da to ustavimo? Anja Nab Huš.
Vsaka nesreča iz ljudi potegne najboljše in žal tudi najslabše. V želji pomagati so že takoj po poplavah posamezniki, društva in humanitarne organizacije začeli organizirati številne dobrodelne akcije. A nekateri, ki so se odzvali, so naredili več škode kot koristi, saj so ljudem, ki jim je voda zalila hiše, prinašali popolnoma neuporabne predmete. To je ne le žaljivo do ljudi v stiski, ampak jim povzroča dodatno delo, so opozarjali v društvu Humanitarček. Razkrinkali so tudi nepridiprave, ki so si neupravičeno prilaščali humanitarno pomoč. Meta Gantar.
Poplave so bile v Sloveniji pogoste tudi v preteklosti. Prvi zapisi o njih segajo v leto 1550. Zgodovinski viri pričajo, da so bile povodnji najbolj pogoste v okolici Celja. Ob veliki poplavi leta 1901 so Celje opisali kot "male Benetke". Prav na Celjskem so bile leta 1954 tudi najbolj smrtonosne poplave pri nas; voda je vzela 22 življenj. Novinarka Aleksandra Dežman se je pogovarjala s Celjanom, ki se te tragedije dobro spomni. In pobrskala v muzejih, arhivih in Dokumentaciji Televizije Slovenija.
Obraz naravnih in drugih nesreč v naši državi je zadnjih 11 let poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. Poznamo ga kot strokovnjaka na področju zaščite in reševanja, tudi v nedavni ujmi je koordiniral delo vseh, ki so reševali življenja. Kdo pa je Srečko Šestan v zasebnem življenju? Človek, ki se ga dotaknejo stiske ljudi, pravijo njegovi najbližji. In človek, ki se zaradi službe odreče tudi dopustu. Alenka Bevčič.
Neveljaven email naslov
