Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obarvajmo preteklost! V naslednjih minutah pa se nam pridružite na potepu po deželi ob Muri nekoč in danes. Nekoč je bilo na tej reki okoli sto mlinov, danes je samo en v Veržeju, kjer je tudi edina mlinarka na Muri. Naša prekmurska ekipa se je z njo sprehodila po mlinu, obiskala mlade beltinske folklornike in tamkajšnjo domačinko Liziko Tot, ki je že 28- krat obiskala Triglav. O osvojenem očaku pa je za TV Slovenija prvič spregovorila leta 1954, ko ji je bilo 10 let. Cirila Sever.
V Tedniku smo pred meseci raziskovali vpliv pametnih ur. Gre res za najbolj srhljivo elektronsko napravo vseh časov, kot so eno od otroških ur poimenovali britanski novinarji? Pametne ure poleg spremljanja lokacije omogočajo tudi prisluškovanje. Prek njih lahko starši, pa tudi popolni neznanci, prisluškujejo otroku ali na primer spremljajo dogajanje v razredu. Poglejmo odlomek. Novinarka Erika Pečnik Ladika.
V Sloveniji je okoli 60 tisoč prevozno revnih prebivalcev, ugotavljajo na Geografskem inštitutu Antona Melika. Gre predvsem za ljudi na območjih, kjer ni urejenega javnega prevoza, nekateri zato postanejo prisilni lastniki avtomobila, za katerega porabijo velik del prihodka. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije mesečni stroški gospodinjstva za prevoz znašajo v povprečju 426 evrov. Posledično so najbolj prizadeti socialno ogroženi. Največje število prevozno revnih po tem izračunu je v Pomurski, Posavski in Primorsko-notranjski regiji. Jasna Krljić Vreg.
Benetke so tudi letos živele z bienalom sodobne umetnosti. Poleg številnih nacionalnih paviljonov je na ogled tudi na desetine drugih razstav. In med njimi je naš dopisnik Janko Petrovec opazil razstavo s klasičnim motivom v zgodovini svetovne umetnosti, ki ima še danes političen naboj.
Obarvajmo preteklost! V poletnih Tednikih nadaljujemo z brskanjem po bogatem televizijskem arhivu in raziskovanjem, kaj je s podobami iz preteklosti danes. Novinarka Aleksandra Dežman se je podala na Jesenice. Na posnetkih iz leta 1966 je bil ob železarskem gasilskem domu skrbno urejen park z zanimivimi maketami in kipi. In kako je tam danes, ko Jesenice že dolgo niso več mesto rdečega prahu?
Odlomek iz prispevka Ko zaupanje strmoglavi. Novinar Boštjan Fabjan.
Odlomek iz prispevka Komunikacijske spletične. Novinarka Jasna Krljić Vreg.
Pogovor z novinarko Jasno Krljić Vreg: o samooskrbi s hrano, težavah slovenskega kmetijstva in o tem, kako hude so lahko posledice slabih odnosov na delovnem mestu.
Poletje je med drugim čas, ko pojemo več svežega sadja in zelenjave. A kaj, ko je na trgovskih policah vse več uvoženih živilskih izdelkov. Hrane slovenskega izvora je na naših krožnikih po nekaterih ocenah le še okoli 20 odstotkov. Pogosto pa zavajajo tudi oznake na embalaži - napis slovenski proizvod ne pomeni, da gre v resnici za živilo slovenskega izvora. Se bodo uresničile črne napovedi, da bomo leta 2030 jedli le še uvoženo hrano? Novinarka Jasna Krljič Vreg.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.
V poletnih oddajah bomo preteklost iz televizijske oddaje Kalejdoskop poiskali v sedanjosti. Arhivski posnetki imajo vsekakor poseben čar, so pa tudi izjemno pomembni za narodno zavest, za zgodovino. Tako se bomo zdaj vrnili v Podkoren pred skoraj 60 leti, ko je nastal tale zapis o Razingerjevi hiši.
Kakšen je bil Podkoren leta 1966 na posnetkih Draga Kocjančiča? Septembra leta 1966 je Televizija Slovenija v oddaji Kaleidokop objavila prispevek o Razingerjevi hiši v Podkorenu.
Pred meseci smo v Tedniku raziskovali, zakaj je v slovenskih zaporih zaprtih in priprtih največ ljudi od osamosvojitve in zakaj je skoraj polovica od njih tujcev. Predvsem zato, ker so leta 2020 - da bi omejili tihotapljenje ljudi - za taka dejanja drastično zvišali kazni; zdaj so primerljive s kaznimi za uboj. Poglejmo odlomek iz aprilske oddaje.
Je dosmrtni zapor enako nečloveški ukrep kot smrtna kazen? Konec marca je vrhovno sodišče prvič določilo pravnomočno kazen dosmrtnega zapora za trojni umor, storjen pred očmi majhnega otroka. Sogovorniki novinarja Boštjana Fabjana opozarjajo, da so leta 2008 to kazen v Sloveniji uvedli bolj kot ne brez strokovnih argumentov. Strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice dosmrtnega zapora in tudi drugih dolgotrajnih zapornih kazni.
Svetovno znani kanadsko-madžarski zdravnik, psihoterapevt in pisatelj Gabor Mate o zdravljenju posledic travme, odvisnostih in o tem, kako vzgajati otroke.
Pogovor z novinarko Sašo Banjanac Lubej: kako je pripravljati prispevke, s katerimi novinar vstopa v intimo sogovornikov? O dolgi ljubezni in predsodkih do žensk brez otrok. In o tem, zakaj so pomembni pogovori z misleci današnjega časa?
Lani je bilo sklenjenih 6388 zakonskih zvez, med njimi je bilo 77 istospolnih, razvezalo pa se je 2165 parov. V primerjavi z letom prej se je število sklenitev zakonskih zvez zmanjšalo za šest odstotkov, razvez pa je bilo za odstotek več. Najpogosteje so poročni zvonovi zvonili ob sobotah in septembra. Največ prstanov je bilo nadetih v Podravju, najmanj na Goriškem. Mi pa smo se pogovarjali z dvema paroma - pri enem ljubezen traja 35 in pri drugem 50 let. Saša Banjanac Lubej.
Nezakonita prodaja psov je eden izmed najbolj dobičkonosnih poslov v Evropi. Tudi slovenska zavetišča so polna zaradi uvoženih psov, predvsem z Balkanskega polotoka. Pripeljejo jih posamezniki, ki se jim živali smilijo, ali pa različna društva - nekatera z dobrimi nameni, drugim pa gre pod krinko reševanja psov zgolj za zaslužek. Strokovnjaki opozarjajo, da ulični psi iz Bosne in Srbije lahko prenašajo bolezni, ki so v Sloveniji že zamejene, njihova oskrba in prevzgoja pa sta težki in dragi. Anka Pirš.
Skoraj dve leti in pol že traja ruska agresija v Ukrajini. Rezultat pa: desetitsoče mrtvih na obeh straneh in še več ranjenih ter porušena država, ki bo tudi po koncu vojne potrebovala zelo veliko časa, da se spet postavi na noge. Slovenija Ukrajini pomaga na različne načine - humanitarno, razvojno in vojaško. Po pomoči tej državi smo v svetovnem vrhu glede na število prebivalcev. Konec junija je bila v Ukrajini na uradnem obisku predsednica države Nataša Pirc Musar. Spremljala sta jo snemalec Sebastijan Ajdišek in novinar Gregor Drnovšek, ki sta posnela tudi presunljive zgodbe ljudi, zaznamovanih z vojnimi grozotami.
Neveljaven email naslov
