Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znani novomeški Športni center Fit&Fun nekdanjega svetovnega prvaka v bodibildingu Roberta Purebra se bo, kot kaže, znašel na dražbi. Fitnes klub je Robert odprl s pomočjo svoje mame Irene Pfannes, ki je denar za njegovo gradnjo in nakup opreme prigarala v Nemčiji. A po letih pravdanja in številnih tožbah je 40-odstotna lastnica postala Robertova nekdanja žena, ki terja tudi poravnavo stroškov za nazaj. Primer je obravnavalo kar deset sodišč po vsej Sloveniji. 71-letna Irena, ki je v fitnes vložila vse svoje prihranke, se sprašuje, kako je kaj takega sploh mogoče. Anka Pirš.
Starše otrok s posebnimi potrebami je šokirala novica, da jim država še vedno ne bo omogočila pomočnika. Pilotni projekt pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami do 18. leta starosti se bo lahko izvedel šele leta 2024, ker država zanj nima denarja, je minister za delo Luka Mesec sporočil predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Medtem pa mame otrok s posebnimi potrebami izgorevajo od izčrpanosti in skrbi ter se sprašujejo, zakaj so ravno ti otroci tako prikrajšani in diskriminirani. Kaja Kokot Žanič.
V Podravju se vrstijo napovedi o odpuščanjih. Magna, Talum, Tovarna sukancev - brez zaposlitve naj bi ostalo več kot 300 delavcev. A za prihodnost se jim, kot kaže, ni treba bati. Nekateri se bodo upokojili, za druge se delodajalci zaradi velikega pomanjkanja kadrov na trgu dela že zanimajo, nekateri bodo našli delo čez mejo, v Avstriji. Vendar na Štajerski gospodarski zbornici opozarjajo, da bi morali delavce zadržati v Sloveniji. V humanitarnih organizacijah pa opažajo, da so socialne stiske, tudi med zaposlenimi, zaradi draginje vse večje in da vse več ljudi išče pomoč. Anja Nab Huš.
Prvemu ženskemu partizanskemu odredu se je priključila pri 17-ih letih, napredovala v čin majorja in postala zadnja soproga Josipa Broza Tita. Z njim je živela razkošno življenje, polno zabave, blišča, potovanj in druženja z znanimi osebnostmi in kronanimi glavami. Po Titovi smrti pa ji je sledila tajna policija, živela je v bornih razmerah, stran od žarometov, v soju katerih je v tujini uspešno predstavljala Jugoslavijo. Deset let po smrti se o njej pišejo knjige, snemajo TV-nadaljevanke, režirajo gledališke predstave in organizirajo modne revije. Kdo je bila Jovanka Broz in zakaj še danes vzbuja zanimanje? Saša Banjanac Lubej.
V začetku februarja so v Radomerju v Prlekiji ognjeni zublji vzeli dom priljubljenemu domačinu in glasbeniku, 71-letnemu upokojencu Branku Vrbančiču, ki je po požaru ostal brez vsega, tudi brez svoje frajtonarice. S to ljubico, kot ji pravi, je prepotoval dobršen del sveta, popestril več kot 400 gostij, predvsem pa prijateljska druženja. Ravno prijatelji in domačini so bili tisti, ki so mu v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Tudi z novo harmoniko. Gledalke in gledalci Tednika pa mu lahko pomagate do novega doma. Cirila Sever. RKS OZ Ljutomer TRR: SI56 0317 3100 0925 555, sklic: SI 00 7600-23-1, namen: Pomoč požar Vrbančič SMS na 1919 DOM (1 €) in DOM5 (5 €)
Si predstavljate, da vas zamrznejo in vas čez 50 ali 100 let oživijo? Sliši se kot znanstvena fantastika, a morda bo to nekoč postalo realnost. Postopka kriokonzervacije se že loteva nemško podjetje, ki je zamrznilo 10 ljudi, številni pa, kot trdijo, čakajo na uvrstitev na njihov seznam. Cena je 200 tisoč evrov, postopek je zakonsko urejen. Kako zamrznjenega človeka oživiti, pa znanost še ni dognala. Zagovorniki so prepričani, da bo na ta način mogoče zdraviti tudi še neozdravljive bolezni, a se ob tem porajajo številna etična vprašanja in pomisleki. Jasna Krljić Vreg.
V začetku meseca smo v Tedniku razkrili, da je Inšpektorat za delo že nekaj let opozarjal kočevski Melamin, da mora ustrezno poskrbeti za varnost pri delu prav na tistem delovišču v podjetju, kjer je maja lani prišlo do tragične nesreče, v kateri je umrlo sedem delavcev. Prispevek je bil za večino občanov Kočevja neprijetno presenečenje, saj jim je vodstvo ves čas zagotavljalo, da je bilo v podjetju vse brezhibno urejeno. In vodilni tudi zdaj zavračajo ugotovitve inšpekcije o nepravilnostih, pred našo kamero pa ne želijo. Zato zdaj krajani s peticijo zahtevajo, da Melamin odide iz Kočevja. Barbara Renčof.
V domovih za starejše je praznih več kot 700 postelj, čeprav na sprejem čaka več kot 16 tisoč ljudi. Razlog je pomanjkanje medicinskih sester in bolničarjev negovalcev ter drugih kadrov. Tudi v zdravstvu po nekaterih podatkih manjka kar petina sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev, tudi tistih, ki skrbijo za male bolnike na Pediatrični kliniki. Mladi tega dela zaradi težkih delovnih pogojev, napornih urnikov in nizkih plač ne želijo več opravljati, starejši se upokojujejo. Kdo bo v prihodnosti negoval bolne otroke in odrasle ter starejše? Anja Nab Huš.
Da starejša generacija ne razume mlajše, je veljalo od nekdaj. Starejši ne razumejo vedenja, oblačenja, jezika, pravijo mlajši. Vsaka nova generacija razvije tudi svoj sleng, zdajšnji je poseben po tem, da nastaja na spletu in pametnih telefonih. Aplikacija za zmenke Tinder je celo izdala slovar tako imenovane Generacije Z, da bi njene pripadnike razumeli tudi starejši od 25 let. Zvezdan Martić.
Zakaj animirani dokumentarni film Babičnino seksualno življenje tako navdušuje in hkrati tudi razburja? Na tujih festivalih prejema prestižne filmske nagrade. Vrhunec sta bila evropski oskar za najboljši kratki film in najvišja francoska filmska nagrada cezar. Film je nastal po predlogi knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri pisateljica Milena Miklavčič na neposreden način razkriva zamolčano spolno življenje naših prednikov in trpljenje žensk. Anka Pirš.
Treba bo omejiti uživanje mesa, je napovedal predsednik vlade Robert Golob in s tem močno razburil del javnosti. Vendar ni edini, ki opozarja, da je rdeče meso v prevelikih količinah lahko zdravju škodljivo, živinoreja pa eden od največjih onesnaževalcev okolja. Pa smo v Sloveniji v resnici pripravljeni, da bi zmanjšali uživanje mesa? Kaj bi to pomenilo za živinorejo? Anka Pirš.
Številni potniki in turistični delavci opozarjajo, da je Slovenija vse slabše letalsko povezana s svetom. Leta 2018 je čez Letališče Jožeta Pučnika potovalo več kot 1,8 milijona potnikov, lani je ta številka padla na manj kot milijon. Istega leta so letala letela na 33 destinacij, lani le še na 15. Kako namerava država rešiti ta problem? Prvi korak so subvencije letalskih prevozov, pojavljajo se tudi zamisli o ponovni vzpostavitvi nacionalnega letalskega prevoznika. Kaja Kokot Žanič.
Bratje Fratar s Koroške, ki so na dražbi za 60 tisoč evrov kupili katrco nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja, nadaljujejo izjemno uspešno dobrodelno akcijo. Poljubni znesek lahko daruje vsak, akcija traja do konca marca, novega lastnika katrce pa bo med vsemi sodelujočimi določil žreb. Do danes so zbrali že 130 tisoč evrov. Denar bodo namenili za lajšanje stisk malih bolnikov z rakom, polovico sredstev bo prejela tudi bolnišnica Slovenj Gradec za novo kamero gama. Območno združenje Rdečega križa Dravograd denar zbira na bančnem računu SI56 6100 0001 9303 056. Sklic 3-2023, namen plačila pa Katrca 2. krog. Novinarka Lea Vornšek Pejovnik.
Marec je mesec Planice ter smučarskih skokov in poletov. A smučarji žal ne nizajo le uspehov, včasih se žal zgodi tudi kak padec. K3 Zgodba slovenskega smučarskega skakalca Vinka Bogataja, ki je prav zaradi padca postal prava zvezda v Združenih državah Amerike, je skorajda neverjetna. Posnetek njegovega spektakularnega padca na skakalnici v Oberstdorfu leta 1970 si je na ameriški televiziji ABC ogledalo na milijone gledalcev, večkrat so ga tudi povabili v ZDA. Obiskala ga je novinarka Aleksandra Dežman.
Karolina je štiriletna deklica z redko genetsko boleznijo, ki ji pravimo tudi bolezen hitrega staranja; prizadene različne telesne organe, povprečna življenjska doba otrok s to boleznijo pa je le 12 let. Zdravila zanjo še ni, zato je Društvo Viljem Julijan začelo akcijo zbiranja 2 milijonov evrov za razvoj genske terapije za Karolino in tudi druge otroke. Če želite pomagati, lahko poljuben znesek nakažete na bančni račun Društva Viljem Julijan na številko SI56 0400 0027 7357 570, sklic: SI00 111888, namen Za Karolino. Pet ali deset evrov pa lahko darujete z SMS-om, če na številko 1919 pošljete KAROLINA5 ali KAROLINA10. Novinarka Kaja Kokot Žanič.
Izbrisani, posvojitve otrok istospolnih parov, zakon o RTV ... to je le nekaj odmevnih primerov, ki so se znašli na Ustavnem sodišču, najvišjem organu sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. In prav v takih primerih odločitve ustavnega sodišča povzročajo dileme, kritike in razburjenje. Ena ali druga stran ustavnim sodnikom očita pristranskost, političnost ali ideološkost. Pa lahko ustavni sodniki svoje strokovne odločitve ločijo od svojih prepričanj in pogledov? Zvezdan Martić.
Pripadnost, strokovnost, visoka usposobljenost in visoka moralna načela - to so značilnosti rdečih panterjev. Tako pravijo pripadnikom Specialne enote slovenske Policije, ki marca praznuje 50 let obstoja. Posebno enoto takratne milice so v 70. letih prejšnjega stoletja ustanovili za boj proti terorističnim skupinam. Danes specialno enoto pokličejo na dolžnost predvsem takrat, ko je treba prijeti nevarne kriminalne združbe ali oborožene posameznike. Boštjan Fabjan.
Kako dostopne so mladostnikom prepovedane droge? Kar dve tretjini 17-letnikov trdi, da bi v 24-ih urah prišli do marihuane brez težav. V pravem razmahu pa je prodaja novih sintetičnih drog po spletu, kjer jih mladi lahko kupijo že za nekaj evrov. V zadnjih 20-ih letih se je pri nas pojavilo okoli 800 novih psihoaktivnih snovi, ki so neraziskane in tudi zato nevarne. Starost, ko se mladi prvič srečajo z drogo, pa se vztrajno niža, nekateri droge poskusijo že v osnovni šoli. Jasna Krljić Vreg se je o odnosu do uporabe drog pogovarjala dijaki Gimnazije Ledina.
Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija - tri balkanske države s skupnim imenovalcem: številčno romsko skupnostjo. In tudi tam se Romi, ki veljajo za eno najbolj razseljenih narodnostnih skupnosti, kot povsod po svetu spopadajo z diskriminacijo in hudimi socialnimi ter osebnimi stiskami. Novinar Bojan Peček je obiskal nekaj velikih romskih naselij v teh treh balkanskih državah, med drugim znano Šutko, kjer živi 40 tisoč Romov in kjer je bil posnet kultni film Dom za obešanje.
Zgarane, ekonomsko odvisne in brez socialne varnosti. Ob tem se spopadajo tudi s predsodki in stereotipi, prostega časa pa tako rekoč nimajo. Taka je pogosto usoda kmečkih žensk, predvsem starejših. Veliko jih po desetletjih trdega leta ostane brez prihodkov ali pa s sramotno nizko pokojnino. Številne med njimi si namreč niso mogle plačevati prispevkov ali pa so to storile v omejenem obsegu. Zato v pristojnih kmečkih zvezah pozivajo ženske, naj pravočasno poskrbijo za socialno varnost. Enisa Brizani.
Neveljaven email naslov
