Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred enim najbolj kultnih filmov 90. let, filmom Leon v režiji Luca Bessona se v studiu pogovarjamo z Aljošo Harlamovim, knjižnim urednikom in publicistom.
Kako potegniti črto pod leto z vidika kulture? V luči političnega dogajanja v preteklem letu komentiramo odmevnejše svetovne dogodke in se sprašujemo, zakaj je kultura postala talka političnih delitev. Naši dopisniki so pripravili pregled pomembnejših dogodkov po svetu. V Nemčiji je Slovenija lani pustila velik pečat kot častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, pestro dogajanje se je odvijalo tudi v slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem, na Dunaju pa so pripravili odmevno retrospektivo slovenskega filma. Italija pa kot dežela izjemne kulturne dediščine tudi v prihodnjem letu pripravlja vrhunske razstave.
Kapitalizem je umetnost naredil za nevidno delo in izkoristil za neplačano delo. Kako so umetniki postali ranljivi za izkoriščanje galerij in muzejev? Kako problem samozaposlenih v kulturi rešuje Ministrstvo za kulturo? Gostje: Tjaša Pureber, Katja Praznik, Katja Kobolt in Maja Hodošček. Urednica oddaje: Nina Jerman
Alamut je izvirno simfonično delo zasedbe Laibach v sodelovanju z iranskimi glasbeniki in skladatelji. Glasbeno-scenski projekt obravnava znamenito zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dogodkih v Perziji v 11. stoletju, v svoji knjigi pa jo je opisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol. Osrednji lik je heretik Hasan ibn Saba, karizmatičen verski in politični vodja ter ustanovitelj islamske sekte. Ideje radikalnega političnega in religioznega nihilizma se skozi Laibachov edinstveni zvok in industrijski princip delovanja orkestra prepletajo z zvočnimi barvami perzijske tradicije. Pod vodstvom iranskega dirigenta Navida Goharja nastopajo Laibach, teheranska vokalna skupina Human Voice Ensemble, avstrijski orglavec Otto Lechner, Simfonični orkester RTV Slovenija ter slovenski zasedbi Vokalna skupina Gallina in ženski harmonikarski orkester AccordiOna.
V zadnji oddaji letošnjega leta bomo gostili ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko. Med drugim bomo pogledali na leto 2023, ovrednotili največje kulturne dosežke, komentirali novo medijsko zakonodajo in preverili, katere bodo prednostne naloge ministrstva v prihodnjem letu. Pripravljamo tudi predstavitev celovite prenove ljubljanske Drame in predstavljamo bogate arheološke najdbe, ki so jih pred prenovo našli ob zgradbi tega gledališča.
V oddaji Profil gostimo igralko Katarino Čas. Nastopala je v filmu Volk z Wall Streeta priznanega ameriškega režiserja Martina Scorseseja in v filmu Danny Collins ob boku slavnega hollywoodskega igralca Ala Pacina, k sodelovanju pa jo vabijo tudi uveljavljeni domači filmski ustvarjalci, kot sta Metod Pevec in Peter Bratuša. Na Televiziji Slovenija jo lahko gledamo v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Življenja Tomaža Kajzerja. Kot članica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in nekdanja članica nadzornega odbora zavoda AIPA pa je sodelovala pri uveljavljanju pravic do nadomestil za avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. Voditeljica: Pija Svetec
Božična glasba je zelo raznolika – sega od ljudskega izročila do sodobnih skladb. V tokratnem Opusu bomo spoznali glasbo, ki so jo skladatelji posvetili božičnemu času, izvedli pa jo bodo slovenski poustvarjalci, ki na svoj način izstopajo iz programske ponudbe. Tako bomo med drugim spoznali edini profesionalni družinski klavirski trio Rupnik, pa nenavaden duo v sestavi orgle in orglice z organistko Polono Gantar in Mirom Božičem ter simfonični orkester Cantabile s tradicionalnimi gala božičnimi koncerti v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Letošnje leto je posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju, ki je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države ter preoblikoval razumevanje vloge arhitekta v dvajsetem stoletju. Obiskali smo osrednji dogodek ob obletnici, razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje z naslovom Struktura modernosti. Predstavljamo tudi začetke feministične umetnosti pri nas, kajti v Moderni galeriji z razstavo Vedno na voljo obravnavajo družbeni spol in iz njega izhajajočo diskriminacijo, seksizem in neenakost za ženske. Okoljska umetnost, ki je zadnje čase pomembna tema umetniških projektov pri nas, je tudi del razstave So-obstoj v Mestni galeriji Ljubljana. Štirje intermedijski umetniki – Urša Vidic, Maja Smrekar, Miha Godec in Boris Beja – s svojimi deli ponujajo razmislek o naši skupni prihodnosti. Pogovarjali smo se s Ferijem Lainščkom, ki nam je predstavil več knjižnih novosti, ter Bogomilo Kravos, zamejsko Slovenko, ki je pred kratkim izdala avtobiografijo Moj Trst.
Monolog za živeče v času izumrtja, ameriške dramatičarke Mirande Rosse Hall na odru mariborske Drame in v režiji Tina Grabnarja je edinstven primer ekološkega gledališča. Eksperiment, ki je del širšega evropskega projekta Stages, ne razmišlja le o ekoloških možnostih bivanja, ampak z režijsko strategijo – kot sta jo zasnovala režiserka Katie Mitchell in koreograf Jerome Bell – pokaže, kako pripraviti ogljično nevtralno in energetsko samozadostno uprizoritev. V oddaji bodo spregovorili tudi ustvarjalci predstave Bodočnost, prav tako okoljsko ozaveščenega režiserja Žige Divjaka, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Beograjskega dramskega gledališča. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Ob razstavi Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu razmišljamo o osemdesetih letih, ki so v naš prostor prinesla novo razmišljanje in nove oblike upora. Fotografski objektivi tako poklicnih fotoreporterjev kot akterjev na sceni so v tistem obdobju ujeli številne nove subkulture. Z gostjo v studiu bomo spregovorili o pomenu Festivala LGBT-filma. Spremljali smo podelitev evropskih filmskih nagrad, na kateri je slavil triler Anatomija padca francoske režiserke Justine Triet. Bili smo v Beogradu, kjer si je srbsko občinstvo v Jugoslovanski kinoteki lahko ogledalo mnoge slovenske filme, tam so minuli teden namreč potekali 9. Dnevi slovenskega filma. Vedno bolj pa je prepoznaven in obiskan tudi sejem ilustracije, ki tokrat poteka na Stritarjevi ulici v središču prestolnice. Srečali smo se z nekaterimi najpomembnejšimi ilustratorji, za katere je na sejmu največ povpraševanja.
Z nami bo primorski zgodovinar dr. Salvator Žitko, ki je v zadnjih petdesetih letih podpisal številne monografije in druge knjižne izdaje o razvoju in razcvetu slovenskega zgodovinopisja v Istri ter širše na obalnem in obmejnem večkulturnem območju, kjer so in so bile od nekdaj v stiku slovenska, hrvaška, italijanska in beneška ter širše tudi germanska in furlanska skupnost. Dr. Žitko je odločilno sooblikoval razvoj zgodovinopisja v slovenskem delu Istre, dolgo obdobje je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, več desetletij pa predseduje tudi Zgodovinskemu društvu za južno Primorsko.
Ob koncu leta bodo Pisave v znamenju nagrajenk in nagrajenca. Miljana Cunta je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. V pesmih se stikajo časi in prostori in lahko rečemo, da je rdeča nit zbirke vračanje. Tematika prvega dela zbirke se dotika minevanja, odhajanja in smrti, pri čemer pesmi ne zvenijo abstraktno, ampak so podprte s pristno življenjsko izkušnjo. Vzpostavljen je krogotok časa, ko preteklost živi v sedanjosti, in je v trajanje, v brezčasje vpisana metafizična razsežnost bivanja. S posebno svežino, z iskrenostjo in ustvarjalno zrelostjo je napisan roman Težka voda, za katerega je Pia Prezelj prejela nagrado za prvenec na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Avtorica je za prizorišče dogajanja izbrala podeželski svet, v katerem je odraščala, ter v središče romana postavila majhno skupnost in usodo dveh ostarelih žensk. Blaž Božič pa je avtor z Jenkovo nagrado ovenčane pesniške zbirke Mleček, žbunje: grobovi v njem. V dolgih, eruptivnih pesmih se oglaša kot popisovalec robov mesta, zanimajo ga človeške zgodbe daleč od bleščave in središča. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V oddaji bomo predstavili svetovno pisateljsko ime, bosansko-ameriškega avtorja Aleksandra Hemona. Z romanom Tole ni zate nas popelje v obdobje svojega odraščanja v Sarajevu v 70. letih. Z njim bomo spregovorili še o marsičem, tudi o njegovi zanimivi in precej neznani glasbeni karieri. Ob odprtju razstave Slovenski punk in fotografija bomo v studiu gostili dr. Ota Lutharja, ki bo med drugim ovrednotil pomen tega gibanja. Na Animateki smo si ogledali animirani dokumentarni film Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu 3D ter z režiserjem spregovorili o izkušnji obiska Severne Koreje in tamkajšnjega festivala, ki ga je na izviren način prenesel v atraktivno 3D-animacijo. Predstavljamo bogato glasbeno kariero ene vodilnih in najprepoznavnejših hrvaških ustvarjalk Josipe Lisac. Od izdaje znamenitega albuma Dnevnik jedne ljubavi, ki je na popularno glasbeno sceno vnesel pristno kulturno in glasbeno raznolikost, letos mineva 50 let. Za svojevrsten glasbeni fenomen pa velja tudi beograjska noise pop skupina Artan Lili, ki je nedavno nastopila v Kinu Šiška.
Kaj nam mit o Antigoni lahko pove o protislovjih sodobne družbe? Kaj pravi Sofoklejeva in kaj Smoletova drama? Katero politično in etično nalogo Antigone si velja zapomniti danes, ko se spopadamo z velikimi dilemami sodobnega sveta? Zakaj je pomembno tvegati? V oddaji bo objavljen tudi intervju z režiserko Meto Hočevar. Gostje: Milena Zupančič, dr. Svetlana Slapšak, Janez Pipan in Gregor Moder Urednica oddaje: Nina Jerman
V Umetnem raju smo se posvetili retrospektivi z naslovom Francesco Rosi in italijanski politični film, ki je potekala na 34. Liffu. Italijanski politični film je z režiserji, kot so Francesco Rosi, Elio Petri, Marco Bellocchio, Bernardo Bertolucci, Nanni Moretti in drugi, vrhunec doživel v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je družbeno-ekonomski razvoj v Italiji začel razkrivati temno plat uspeha – korupcijo, politične povezave z mafijo ter razlike med severom in jugom. Pogovarjali smo se tudi s perspektivnimi sodobnimi filmskimi ustvarjalci, nagrajenimi na svetovnih festivalih, in s slovensko režiserko Hanno Slak, katere film Niti besede je nastal v večinsko nemški produkciji.
Danski režiser Lars von Trier že štirideset let fascinira in provocira svet s svojimi filmi. V kinotečnem terminu bomo v naslednjih treh tednih predstavili tri njegove filme: Lom valov, Plesalka v temi in Dogville. O režiserjevem opusu se v oddaji pogovarjamo z Varjo Močnik, režiserko, selektorico in poznavalko zgodovine filma.
Danski režiser Lars von Trier že štirideset let fascinira in provocira svet s svojimi filmi. V kinotečnem terminu bomo v naslednjih treh tednih predstavili tri njegove filme: Lom valov, Plesalka v temi in Dogville. O režiserjevem opusu se v videokastu pogovarjamo z Varjo Močnik, režiserko, selektorico in poznavalko zgodovine filma.
Piranski dnevi arhitekture letos praznujejo 40 let. Obiskali smo jubilejno konferenco in pogledali v preteklost teh pomembnih srečanj. Ljubljana je v znamenju animiranega filma, poteka namreč dvajseti mednarodni festival Animateka. Poleg izbora najboljše avtorske animacije prinaša še številne razstave, delavnice in pogovore z avtorji. Bili smo v Mariboru, na festivalu Kiblix, ki povezuje umetnost, tehnologijo in znanost. Pogovarjali smo se s številnimi umetniki, ki so nam predstavili svoje projekte. Prisluhnili smo koncertom na tretjem festivalu Forum nove glasbe, ki je letos v središče postavil poljsko skladateljico Agato Zubel. Obiskali smo še Pomurski muzej v Murski Soboti, kjer so odprli prenovljen del stalne razstave z naslovom Ljudje ob Muri. Ta predstavlja Pomurje skozi kulturo in zgodovino vse od poselitve do danes.
Ugledni poljski režiser Janusz Kica, ki je v 90. letih prišel v Slovenijo, je zadnjih trideset let zaznamoval slovensko gledališče z visokimi estetskimi standardi. Njegovi učitelji so bili velike gledališke osebnosti, kot so A. Wajda, P. Stein, P. Brook in J. Grotowski, ki so ga navdihovali, da se je že med študijem navdušil za sodobno avantgardno gledališče. Njegove režije so elegantne in subtilne, na odru išče radost in iskrenost bivanja. Janusz Kica, ki je še pred nedavnim predaval na ljubljanskem AGRFT, ima izjemen občutek za ritem in muzikalnost uprizoritev. Poleg svetovne klasike obožuje tudi sodobne avtorje, do Čehova, ki je večno sodoben, pa ima vsekakor poseben odnos. Z njim se je pogovarjala urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Nova Gorica bo l. 2025 evropska prestolnica kulture, na kar se že intenzivno pripravlja, nas pa je zanimalo, kako na tem območju sobivajo objekti kulturne dediščine in glasba. V oddaji smo zbrali nekaj najbolj izstopajočih glasbenih ciklov, odigranih po gradovih, dvorcih, nekdanjih podeželskih vilah in drugod. Skozi arhitekturno zgodovino teh ambientov nas bodo vodile pripovedi in glasba različnih slogovnih obdobij. Večplastno dogajanje v Novi Gorici, Brdih in širši goriški pokrajini dokazuje, da je na tem območju glasbena tradicija globoko zakoreninjena, ponekod pa jo bo treba ponovno oživiti, saj je izgubila nekoliko prvotnega sijaja.
Neveljaven email naslov