Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 90. leti se je končala morija, ki se je v zgodovino zapisala kot 1. svetovna vojna. Ker je v tem žalostnem poglavju nasilnega hrepenenja po nadvladi in vsiljenih političnih interesov trpelo tudi področje ob reki Soči, je bila tovrstna produkcija v Uredništvu dokumentarnih filmov neizogibna. Med sprehodom čez časovno most spremljamo tri med seboj tesno prepletene zgodbe. Vojno, ki jo v našem odseku zgodbe simbolizira znameniti preboj v Posočju oziroma 12. soška ofenziva. Album neznanega nemškega oficirja, ki iz prve roke podaja fotografsko zgodbo, neprecenljiv dokumentacijski in zgodovinski vir orisa tega obdobja. In vsekakor nenazadnje – spomin. Na usodo ljudi, preprostih obrazov s fotografij, ki so bili prisiljeni sodelovati v kolesju vojne. Daleč od svojih domov in še dlje od lastne volje… Scenarist in režiser: Andraž Pöschl Snemalec: Aleš Živec Montažer: Marko Hočevar Snemalec zvoka: Primož Novak
Francozi so ob napadu na Beneško republiko leta 1797 pohod nadaljevali po dolini reke Soče vse do Dunaja. Prve bitke med avstrijskim in francoskim velikanom so potekale tudi na naših tleh - odločilna je bila bitka za trdnjavo Kluže pri Bovcu spomladi 1797. Avstrijske Kluže so padle, čez dobrih 10 let nastanejo Ilirske province. Tedaj se začne rušiti fevdalizem tudi v habsburškem imperiju. Nekaj tega je ostalo tudi v ljudskem spominu Bovčanov. Dokumentarna pripoved je bila ena izmed postaj dolgoletnega televizijskega avtorja Jadrana Sterleta, nastala pa je v produkciji Dokumentarnega programa TV SLO.
Globoko v Poljanski dolini, v vasi Suša, sredi raja pod Blegošem, kot s turističnim jezikom opisujejo te kraje, živi družina Ramoveš. Uršula je učiteljica in pevka, ki uglasbuje pesmi svojega moža Janeza. Dokumentarni feljton je vpogled v njuno življenje in svet Poljanske doline. V tisti košček Slovenije, kjer je bil posnet legendarni film Cvetje v jeseni. Po eni stani je vse še tako, kakor je bilo nekoč, po drugi strani pa ni nič več zares. »Dobili smo novega velikega pesnika, povrhu še inovatorja, zakaj narečna poezija doslej ni dosegala visoke umetniške ravni. Ramoveš skrajno neposredno, le na videz preprosto opisuje podirajočo se idilo kmečkega življenja. Po eni stani je vse še, kakor je bilo nekoč, po drugi stani pa vse skupaj ni nič več zares. To globoko nasprotje izražata pesnikova presunljiva ironija in prisrčno krohotajoč se humor...Vtis, ki ga napravi ta poezija na bralca, če se le potrudi doumeti narečje, je opojen kakor močno vino. Prav posebno učinkoviti so ritem in rime te poezije, ker narečje omogoča številne čisto nove, doslej neznane možnosti. Vital Klabus »Uršulino petje se spretno giblje med ljudsko pesmijo, samospevom, jazzovskim petjem in nekaterimi starejšimi vokalnimi tehnikami. Ves čas nas navdušuje skrbno niansirana barvitost Uršulinega glasu in brezhibna intonacija ter interpretacija besedil Janeza Ramoveša. Uršula Ramoveš ni le še ena izvajalka 'ljudskih' pesmi, temveč sodobna ustvarjalka, ki upošteva tradicijo kot vir navdiha. V vsakem primeru pač gre za pomembno osvežitev slovenskega glasbenega dogajanja. Nespregledljivo.« Rajko Muršič
Dokumentarni feljton nam ponuja vpogled v 24 ur običajnih opravil 10-članske romske družine iz Bele krajine, ki je še eno zimo preživela v mrazu in vlagi sredi gozda, v hišici, brez stranišča, kopalnice, vrat, izolacije... Najmlajši sin ima 6 let, najstarejša hči še nima 19 let, ima pa 2 leti starega sinčka. Starša sta pri svojih 36-ih in 38-ih že dve leti dedek in babica, čakajo pa drugega vnuka...
Želja za 65. rojstni dan: osvojiti Triglav dvestokrat v enem letu. Dejstvo: 366 osvojitev v 278 dneh. Številke in novo postavljanje ciljev se je nadaljevalo in tako je 74-letni Mojstrančan Franjo Potočnik leta 2009 8.8. beležil na vrhu Triglava svoj 888. vzpon. Vendar pa znotraj teh kombinacij tiči mnogo več od doseganja zastavljenih številk. Ista pot je vsakič postregla z novimi izkušnjami in spoznanji, kar je Franjo v dolini prenašal tudi na številna področja svojega ustvarjanja. Ob vsem pa mu je v največje veselje, ponos in navdih njegov rojstni kraj – Mojstrana.
Pritrkovanje je pesem zvonov. Je ritmično zvonjenje, ko se glasovi posameznih zvonov zlijejo v melodijo po strogo določenih zaporedjih. Je tudi tipična slovenska posebnost, ki ne seže prek etničnih meja. O tej posebnosti govori kratki dokumentarni film. Govori o slovenskih pritrkovalcih kot o ljudskih umetnikih, ki tako kot godci izvajajo skladbe, prirejene za "igro zvonov" in s tem dokazujejo, da pomeni Slovencem zvon glasbilo. Film režiserja Aleša Žemlje je film o ljudeh, ki se trudijo ohraniti tradicijo in jo želijo prenesti na mlajše rodove.
Svete stopnice so oblika postne pobožnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala v dobi baroka v 18. stoletju, in spodbudila nastanek spomenikov arhitekturne, likovne in literarne umetnosti. Številne kopije, ki so jih postavili v naših krajih, predstavljajo stopnišče v Pilatovi hiši, ki ga je po izročilu prehodil Kristus. To stopnišče je danes v Rimu, v oddaji pa bomo predstavili domače svete stopnice na Joštu nad Kranjem, na Žalostni gori nad Mokronogom in pri sv. Pankraciju na Gradu nad Slovenj Gradcem.
Kaj dobimo, če prosto plezanje priženemo do skrajnih meja fizične moči in tehnične perfekcije. Mu dodamo še jekleno logiko šahovske igre, ter rafiniranost baleta, in vse skupaj poženemo čez rob fizikalnih zakonitosti,? Bouldering ali balvansko plezanje. Balvani so nižje skalne oblike višine do 12 metrov. Pleza se brez vrvi in varovanja. Prvinski, naraven stik s skalo in naravo. Smeri so tako zahtevne,da linija plezanja, stopi in oprimki niso razvidni. Zato plezalci smeri v boulderjih ne imenujejo smeri, temveč “problemi”. Problem se najprej študira; vsak gib posebej, nato se poizkuša povezati gibe v v celoto, nato linijo preplezati. Včasih traja tudi štiri leta. Za 18 gibov in 10 metrov, kolikor jih ima The End, ki ga je po štirih letih študija zmogel Urh Čehovin. The End je eden najtežjih boulderskih problemov na planetu z oceno FB 8c. Malce kozmično, kvantno in nerazumljivo? Poglejte si film, tam izgleda pravzaprav dokaj enostavno.
Znamenite piramide v Egiptu in v južni Ameriki naj bi v Evropi dobile zanimivo konkurenco. V bosanskem mestecu Visoko v bižini Sarajeva so bili ljudje navajeni na stopničasti piramidalni hrib nad mestom, toda šele amaterski arheolog bosanskega rodu iz Houstona, novodobni Indiana Jones, Semir Osmanagić jih je prepričal, da gre za ostanke piramid. Bosanci so piramide pod Visočico vzeli za svoje, še preden so končali arheološka izkopavanja, svojo oceno pa so izrekli tudi ugledni egiptologi iz Kaira. Kaj je torej fenomen bosanske doline piramid? Gre za genialno medijsko prevaro, pri kateri z Bosanci sodelujejo tudi tuji strokovnjaki? Avtor dokumentarnega feljtona, Andraž Poeschl je skušal s snemalcem Alešem Živcem razkriti skrivnost bosanskih piramid.
Virtualni svetovi so se začeli pojavljati v 90. letih v tekstovni obliki. Second Life je tri-dimenzionalni virtualni svet, kjer si posameznik izbere svojo podobo, ki ga predstavlja v virtualnem svetu. Uporabnikom ponuja raziskovanje na podlagi interesov in konjičkov, iskanje novega znanja in druženje z ostalimi ljudmi iz vsega sveta. Režiserka Nina Blažin raziskuje, ali je virtualni svet morda prihodnost vseh nas, ali pa le še en način bega iz kaotične resničnosti. V filmu nastopajo tudi slovenski uporabniki, ki nam s svojo razlago pomagajo razumeti virtualni svet in njegovo privlačnost za množice uporabnikov.
Poezija Vlada Kreslina je poezija prekmurskih ravnic, v njegovih pesmih se pretaka panonska melanholija, ki jo pooseblja reka Mura. Obenem je Vlado eden najbolj prepoznavnih prekmurskih »izvoznih artiklov« v matico Slovenijo in zelo prepoznavna, mehka murska duša. Dr. Anton Vratuša pa je sin Goričkega – gričevnate pokrajine ob meji z Avstrijo in Madžarsko. Je tudi najstarejši SLO akademik in bo čez pol leta (februar 2015) praznoval 100. rojstni dan. Ob tem, pa je še vedno iskrivega duha, kot slavist in zgodovinar je ta hip gotovo eden najprimernejših, da razlaga o tem, kaj je pravzaprav Prekmurje, kakšne so prekmurske korenine, kateri so naši najpomembnejši zgodovinski dosežki...
Enargeijske točke, ki se nahajajo praktično po celotni površini našega planeta, so velikokrat kraji kamor masovno prihaja ljudji bodi si iz želje po ozdravitvi, radovednosti ali pa celo zaradi skepse...eno od takih sevanj se nahaja v vasi Bukovnica v Prekmurju. Po pripovedovanju bioenergetikov gre za enega od najmočnejših pozitivnih sevanj v Sloveniji. Kaj pa o tem pravi znanost, domačini, obiskovalci? Gre za komercialo, zdravje ali pa pač samo sprehod z nekakšno dodano vrednostjo?
Neveljaven email naslov
