Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj za Đorđem Balaševićem žaluje vsa nekdanja Jugoslavija? Kaj so o panonskem mornarju dejali njegovi slovenski prijatelji in oboževalci, ki so se ob njegovih pesmih zaljubljali? Zakaj se je Đole vedno znova vračal v Slovenijo? O fenomenu Balašević govorijo Vladimir Rukavina, Svetlana Slapšak, Jože Oberstar, v studiu pa kulturolog, predavatelj na FDV-ju Peter Stanković.
Zakaj Albanci, Črnogorci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi zahtevajo, da bi se aprila na popisu prebivalstva izrekli o svoji narodni pripadnosti? Kdo lahko zakonito zbira podatke o narodnostni pripadnosti? Da Slovenija nima ustreznih statističnih podatkov o etničnih skupnostih, je vlado pred tremi leti opozoril posebni poročevalec Združenih narodov. Zakaj sploh država potrebuje te podatke? O manjšinah in Sloveniji kot večkulturni družbi smo se pogovarjali z mednarodno strokovnjakinjo za varstvo narodnih manjšin in predavateljico na FDV-ju dr. Petro Roter.
Nekaj dni po smrti igralke Mire Furlan v Los Angelesu so ji someščani izkazovali spoštovanje z rožami in svečami pred njenim nekdanjim domovanjem v Zagrebu. Od kod naenkrat ta ljubezen in krokodilje solze okolja, ki je vrhunsko in večkrat nagrajeno igralko hrvaškega rodu pred 30 leti zavrglo zaradi ljubezni s Srbom? Kako se ustanove in države soočajo s temnimi platmi svoje preteklosti? Kdo se je komu opravičil in zakaj? Ali bodo izbrisani dočakali opravičilo predsednika republike in vlade? O soočanju s temnimi platmi preteklosti je v studiu spregovorila dr. Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani.
Potres v Petrinji je na noge dvignil tudi vso hrvaško skupnost pri nas: Zveza hrvaških društev v Sloveniji je s 1500 člani in s pomočjo slovenskih društev in podjetij do zdaj zbrala za 55 ton pomoči. Pomoč je zbiralo tudi Hrvaško kulturno društvo v Mariboru. Leto dni ga vodi Koraljka Čeh, ki je bila tokrat gostja v našem studiu. Spregovorila je tudi pouku na daljavo za otroke priseljence, saj dela kot knjižničarka in pomočnica ravnateljice na OŠ Janka Padežnika v Mariboru. Objavljamo tudi pretresljivo izpoved Anadele Sinanović, priseljenke iz Bosne in Hercegovine, ki se je sama učila šolanja na daljavo, da bi lahko pomagala otrokoma, ki veliko ur preživita sama doma, 11-letna hči pa je , ko je bila sama doma, po nesreči zažgala preprogo. Kdaj se bodo šole odprle za vse učence? NaGlas!
Gostinec Momčilo Jorgaćević - Moma je Slovencem približal leskovški žar. Znanje je prinesel iz domačih krajev, saj se je rodil blizu Leskovca. Zakaj je prav to mesto na jugu Srbije najbolj znano po jedeh z žara? Kakšne pleskavice imajo radi Slovenci? Nazadnje jih je Moma s sodelavci spekel kar 1100, in to pred Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani, kjer jih podaril zaposlenim zdravstvenim delavcem. Oddaja NaGlas! praznuje šesti rojstni dan. Ob tej priložnosti sta Sarajevčana, ki že 25 let živita v Ljubljani, arhitekt Emir Jelkić in grafični oblikovalec Miroslav Banovšek – Dado, uprizorila tekmovanje v pripravi kadaifa, bosanske slaščice, ki mnogim vzbuja prijetne spomine na otroštvo. Prisluhnili smo tudi magistru klarineta in skladatelju Goranu Bojčevskemu. Zaigral je makedonsko ljudsko pesem Zajdi, zajdi.
Aleksandra Balmazović že vrsto let goji igralsko kariero med Slovenijo in Srbijo. Te dni je v srbščini in slovenščini zaigrala v dveh televizijskih nadaljevankah, spustila se je tudi v producentske vode in želi posneti film o Nikoli Tesli. Mile Đurđević je iz Srbije v Slovenijo prišel na študij harmonike in na sprejemnem izpitu na glasbeni akademiji v Ljubljani dosegel vseh sto točk. Obiskali smo tudi atelje akademskega slikarja Petra Beusa, Mostarčana, ki v Ljubljani živi in ustvarja že več kot 60 let. Skupaj z drugimi tukaj živečimi bosanskimi slikarji se pripravlja na razstavo slik bosanskih konj iz kobilarne v Zagorju ob Savi. Te dni je v dvojezični pesniški zbirki izšla makedonska poezija, posvečena Ohridu, drobcu iz nje lahko prisluhnete v oddaji NaGlas. Vabljeni k ogledu!
Kako preživeti v novi družbeni realnosti, smo vprašali antropologinjo in psihoterapevtko mag. Ivano Mandarić, ki se je še v najstniških letih iz Somborja preselila v Pulj, študirala je v Zagrebu, zadnjih 20 let pa delala na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Zdaj se ukvarja s transakcijsko analizo. Spoznali boste Ano Lučić Vraneš, ki je prehodila pot od novinarke v Črni gori do diplomirane medicinske sestre v Sloveniji in od začetka epidemije pomaga tudi covidnim bolnikom. Obiskali smo okrepčevalnico bratov Dželadini v Domžalah: potomca albanskih priseljencev iz Severne Makedonije hrano večkrat podarita zdravstvenim delavcem, Rdečemu križu in brezdomcem. Vabljeni tudi v svet makedonske poezije: izbrane pesmi o Ohridu recitirajo študenti makedonistike Univerze v Ljubljani.
Direktorica Gledališča Glej Inga Remeta, Sarajevčanka slovenskega rodu, je kot 13-letna deklica med vojno z zadnjim konvojem zbežala iz obleganega mesta. Kako so jo sprejeli v Sloveniji? Danes je uspešna kulturnica, nevladnica, producentka. Pogovarjali smo se z bosansko-hercegovskim pisateljem Farukom Šehićem. Nanj in njegovo sestro je med odraščanjem v Bosanski Krupi neizbrisno sled pustila soseda – Slovenka. O teti Greti že nastaja roman. Medtem ko koncertne dvorane samevajo, nam je glasbena družina Zorana Miteva na svojem vrtu v Logatcu zaigrala znano makedonsko ljudsko pesem Lele Jano. Prisluhnite!
Jutri je dan spomina na mrtve. S podjetnico in ustanoviteljico neprofitnega zavoda Pogreb ni tabu Elvino Babajić smo govorili o navadah pri pokopih pokojnikov različnih veroizpovedi, pa tudi o tem, da je spomin na mrtve pravzaprav poklon njihovemu življenju. Hrvaški pisatelj Nenad Rizvanović s svojimi zgodbami z naslovom Longplej oživlja 80. leta. Kmalu jih bomo lahko brali tudi v slovenščini. Pred razglasitvijo epidemije smo obiskali atelje slikarja in likovnega pedagoga Skenderja Bajrovića, ki se je s severa Črne gore pred 30 leti preselil v Ljubljano. Pri slikanju ga navdihujejo reke.
Naša gostja je najboljša ginekologinja in zdravnica leta 2020 Hatije Ismaili. Spregovorila bo o odraščanju med Gostivarjem in Kočevjem, študiju medicine na Reki in delu v novomeški splošni bolnišnici. Hatije Ismaili pomaga tudi pri vključevanju albanskih priseljenk v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu, ki ga je obiskala tudi naša ekipa. Pogovarjali smo se z avtorico kratkih zgodb Moj mož, makedonsko pisateljico Rumeno Bužarovsko. Zgodbe si lahko ogledate tudi na odru ljubljanske Drame v mojstrski režiji Ivane Đilas.
V Sloveniji dela okrog 500 tujih zdravnikov, največ iz Srbije − skoraj 200. Eden izmed njih je dr. Vladan Rajić s pediatrične klinike v Ljubljani. Na tamkajšnji medicinski fakulteti predava tudi o empatiji zdravnikov. Svet Evrope je pozval slovensko vlado, naj nemščino, hrvaščino in srbščino prizna kot manjšinske jezike. Razkrivamo, da so se pogovori z nemško govorečo skupnostjo že začeli. Slovenci med drugimi narodi najbolj poznajo Hrvate in Srbe, najbolj simpatični pa so jim Nemci, Italijani in Avstrijci. In kaj je še pokazala javnomnenjska raziskava? V NaGlasu spoznamo tudi nadarjenega Fatija Sadikaja s Kosova, ki je komaj 23-leten že doktorski študent na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Slovenka, Črnogorka, Jugoslovanka ali Štajerka? Gostja v studiu oddaje NaGlas! je slovenska filmska in gledališka igralka, dobitnica Borštnikovega prstana, najvišjega igralskega priznanja, Milada Kalezić. Pogovarjali smo se tudi z bosansko-hercegovsko režiserko Ines Tanović, avtorico filma Sin. Film v slovenski koprodukciji je kandidat za oskarja 2021. Bili smo na fotografski razstavi Marine Peran Lekić, ki sta jo zaznamovala otroštvo in kamen dalmatinskega otoka Brač. Spomnili smo se še glasbene in uporniške zapuščine punkovske skupine KUD Idijoti, o kateri so posneli dokumentarni film Tusta.
Neveljaven email naslov
