Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Osmi dan bomo predstavili projekt prenove Baragovega semenišča. Gre za nikoli dokončano Plečnikovo delo, ki je kulturni spomenik državnega pomena, tam pa danes delujejo Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče in Študentski domovi Ljubljana. Mestna občina Ljubljana v okviru prenove ne načrtuje zgolj dograditve stavbe, temveč tudi prenovo okolice in umestitev objekta v širši kontekst mesta. Obiskali smo razstavo slikarja in grafika Bogdana Borčića v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Razstava z naslovom Slika in prostor (Prepletene sekvence) je posvečena življenju in ustvarjanju tega slikarja in grafika, hkrati pa prikazuje dela slikarjev, s katerimi si je izmenjeval ideje. Pogovarjali smo se s kreolsko pesnico in pevko Ann O'Aro, ki skozi osebnoizpovedno glasbo na novo osmišlja malojo, tradicionalno glasbo z otokov Indijskega oceana. Skozi njo brez olepšav spregovori o težkih življenjskih preizkušnjah. Ogledali smo si še zanimivo zbirko Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, ki letos praznuje sedemdeset let. Muzej zbira, preučuje in predstavlja bogato slovensko pomorsko dediščino.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Ali se obetajo množične odškodnine zaradi razmer v slovenskih zaporih? Tudi po 15 zapornikov v eni sobi, droge, pomirjevala - opisujejo zaporniki. Zaprtih in priprtih je največ v zgodovini države, skoraj polovica je tujcev, ki so tam zaradi tihotapljenja ljudi. Miti in resnice o krizi srednjih let. Ali je zanjo res kriv upad testosterona in ali obstaja andropavza? Bo večji avto ali motor pomagal? Zakaj si številni politiki in estradniki kar naenkrat barvajo lase ali imajo partnerice, mlajše od svojih otrok?
V Združenih državah Amerike in v Evropi je vse več žensk članic gibanj, ki spodbujajo spolno vzdržnost do poroke. V Magrebu pa se ženske še vedno čutijo dolžne opraviti preizkus, s katerim dokažejo svojo nedolžnost. Zato se jih veliko zateče k operativni rekonstrukciji himena. In vendar, kot razkrije dokumentarna oddaja, fiziološko gledano devištvo ne obstaja. Kot simbol česa torej vztraja pojem devištva v sodobnih družbah? LIKE A VIRGIN / Francija / 2020 / Režija: Feriel Ben Mahmoud
V zadnji četrtfinalni oddaji poskrbimo z naš planet, Rok pripravi glasbeno presenečenje, za napeto vzdušje vse do konca pa so zadolženi Anika, Jernej in Klara iz OŠ Dobje (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (vijolični). Med vprašanji obdelujejo polja, spoznavajo zastave, otoške države, vlečejo za konjski rep in najdejo vsiljivca. V labirintu ekspresno hitro dobijo posojilo in poskrbijo za proračun, v eksperimentu pa povzročijo hrup. Za koga je odločilno zadnje vprašanje in kdo hitreje prelaga lončke, Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri ali Rok, Leja in Vid iz OŠ Stranje, odkrijete v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
V oddaji, ki jo vodi dr. Jože Možina, tokrat gostimo enega najbolj izobraženih Slovencev, akademika prof. dr. Jožeta Krašovca. Znanstvenik, biblicist s štirimi doktorati, bo spregovoril o najnovejšem prevodu Svetega pisma, ki je nedavno izšel pri Založbi Družina in SŠK. Nova, jeruzalemska izdaja Biblije je prišla iz tiskarne 440 let po prvem prevodu, ki ga je prispeval Jurij Dalmatin. Gigantsko delo je akademik Krašovec s sodelavci prevajal iz izvirnih jezikov, hebrejščine, grščine in latinščine. Slišali bomo Jezusovo molitev Oče naš v hebrejskem jeziku, ki ga profesor Krašovec odlično obvlada, predstavili pa bomo tudi spremembe te molitve, ki jih prinaša novi prevod. Gost poudarja pomen Svetega pisma, okrog katerega sta zgrajeni judovska in tudi celotna evropska civilizacija, ob tem stebru krščanstva pa se je formirala tudi slovenska nacija. Sogovornik se bo dotaknil najrazličnejših bibličnih tem, ki so še kako aktualne tudi v današnjem času. Govor bo o izvoru zla, o grehu zavisti, o pravičnosti, ki je izvorno položena v človeka. Akademik Krašovec bo primerjal biblični boj med dobrim in slabim z ohranjanjem vrednot in zanikanjem teh v času, v katerem živimo. Izjemno zanimivo bo slišati napotilo profesorja Krašovca, kako doseči mir, tudi notranji mir v vsakem od nas. Zavedati se moramo svojih napak in se ne poveličevati. Večnost pa bo dosegel tisti, ki bo vztrajal, poudarja tokratni gost Intervjuja. Posebej ljub mu je psalm 131, ki se glasi: »Gospod, moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo. Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene. Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša. Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!« Voditelj pa je izjemnega gosta, ki ravno 20. aprila praznuje 80 let, počastil s citatom sv. Pavla, ki pravi: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil …«
Scenarij za razkošno biografsko nadaljevanko o Mariji Antoaneti je napisala Deborah Davis, ki je leta 2019 za film Najljubša (The Favorite) prejela bafto za najboljši scenarij in bila nominirana za oskarja. Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, bolj znana kot Marija Antoaneta, se je rodila 2. novembra 1755 na Dunaju materi Mariji Tereziji in očetu Francu I. Štefanu Lotarinškemu. Ko je bila stara štirinajst let, so jo poslali na francoski dvor, kjer se je leta 1770 v Versajski palači poročila z Ludvikom XVI. S tem naj bi bil sklenjen mir med Francijo in Avstrijo. Kronanje para je potekalo 10. maja 1774, takoj po smrti kralja Ludvika XV. Marija Antoaneta je postala simbol vsega dobrega in hkrati tudi vsega slabega, povezanega z monarhijo. Za mlado Marijo Antoaneto je prihod na dvor velik šok, saj se zave, da ne bo več mogla živeti, kot je bila navajena, in da bo zbliževanje s soprogom nenavadno in zahtevno. Ludvik je po značaju samotar, pred soprogo beži, še najbolje se počuti, ko je v naravi in v družbi živali. Marija Antoaneta je bistra in hitro spozna dvorna pravila ter skrivnosti, a kljub temu marsikdaj ravna po svoje. Je ljubiteljica razkošja, zabav in kulture. Proti vsem pričakovanjem se tudi Ludvik XVI. izkaže za bolj odločnega in sposobnega vladanja. A nasprotniki, ki niso prav daleč, se trudijo, da bi mlademu paru, še posebej Mariji Antoaneti, spodletelo. ep. 3: Člani kraljeve družine so na oddihu v dvorcu v Fontainebleauju, kjer se pripravljajo na vsakoletno slavje, na katero povabijo okoliško prebivalstvo. Užaljena grofica du Barry z vsemi silami napade Marijo Antoaneto. Poskrbi, da sta mlada zakonca nastanjena vsak na svojem koncu dvorca, grofa Provansalskega, drugega v vrsti za prestol, prepriča, naj se čim prej poroči in zaplodi dediča, odloči pa se tudi, da kralja ne bo spustila v svojo spalnico, dokler ji Marija Antoaneta ne bo javno izkazala spoštovanja. MARIE ANTOINETTE / Francija / 2022 Scenarij: Deborah Davis Režija: Geoffrey Enthoven, Pete Travis V glavnih vlogah: Emilia Schüle, Louis Cunningham, James Purefoy, Jack Archer, Jasmine Blackborow, Gaia Weiss, Oscar Lesage, Crystal Shepherd – Cross, Caroline Piette, Nathan Willcocks, Roxane Duran, Laura Benson, Jonas Bloquet, Yoli Fuller, Liah O'Prey, Paul Bandey
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Wilson, Vanessa Lucas, Sean Smith, Anthony Barwell, George Pagliero, Rupert Smith, Tristan Quinn, Ben Crichton, Faith Musembi, Fay Finlay, Arianna Lapenne
Bernarda in Jože gostita pevko Heleno Blagne, ki se je pred tedni vrnila iz Avstralije, kjer je na povabilo tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva nastopila na dogodku ob Prešernovem dnevu. V goste prihajata tudi voditeljica in novinarka oddaje Ah, ta leta! Helena Pirc in Nina Cijan. V zabavnih igrah se tokrat pomerita igralca Uma Štader in Matej Zemljič, ki sta skupaj zaigrala v filmu Gajin svet 2. Na glasbenem odru se z novo priredbo pesmi Čas predstavljata Helena Blagne in Rudolf Gas, v oddajo pa prihaja tudi posebni glasbeni gost – hrvaški predstavnik na Pesmi Evrovizije – Baby Lasagna.
Ta dokumentarna serija se posveča avstralskim živalim, ki živijo v puščavah, na mokriščih, obali, v morju, na otokih, v rekah in gozdovih. V vsaki epizodi serije bomo spoznali tri živali, ki so se odlično prilagodile izzivom določenega okolja. Na koncu epizode pa voditelj izbere žival, ki je po njegovem mnenju najbolj sposobna preživeti v njem.
Neveljaven email naslov
