Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
50 minut posebne oddaje Globus o tem, kako združeno Evropo in in sodobne dileme Unije vidijo mladi Evropejci. Ekipe Televizije Slovenija so bile na Finskem, v Grčiji, Litvi, med mladimi Madžari, Italijani in Nizozemci, prisluhnili smo mlajši generaciji Poljakov in Avstrijcev. Globus o mladih in evropskih volitvah.
Zemlja je edini znani planet v vesolju z vodo na površju. Voda je omogočila nastanek življenja in civilizacije. A človeštvo zaloge pitne vode izčrpava in pomanjkanje vode že zdaj pesti štiri od desetih ljudi na planetu. V prihodnosti utegne to doleteti številne od nas. Marsikje se je odštevanje že začelo. DAY ZERO / Velika Britanija / 2021 / Režija: Virginia Quinn in Kevin Sim
Smo že v polfinalu, kjer se za finalno vstopnico v kvizu potegujejo Ajda, Matic in Luka iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj (rumeni) ter Sofija, Miha in David iz OŠ Toma Brejca Kamnik (vijolični), v Hitrih lončkih pa Tara, Kim in Kaja iz OŠ Jakobski Dol ter Eva, Mihael in Nina iz OŠ Žiri. Za ognjen začetek poskrbi Juš, za še bolj vroč konec tekmovalci. Vmes na hitro preletijo Prebrane celice sezone, oponašajo živali in se igrajo otroške igre, med vprašanji poskrbijo za boljši rezultat pri plezanju, potopijo hrast in se spopadejo z ogrci, v labirintu pa se rumeni z junakom prebijajo preko stepe, medtem ko vijolični pokažejo pesti. Kdo zaide v Dalmacijo in kdo kosi s hijeno, poglejte v 29. oddaji Malih sivih celic. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Pred prihajajočim praznikom dela predstavljamo sindikat Zasuk, ki je nastal pred dobrim letom dni kot odgovor na stiske samozaposlenih v kulturi. Že vrsto let obstaja sindikat kulture in narave Glosa, v katerem so združeni predvsem redno zaposleni v kulturi, naraščajoče število samozaposlenih v tem sektorju pa je pripeljalo do potrebe po združevanju na videz nezdružljivega. Nastal je sindikat za posameznike, ki ne delajo za le eno ustanovo in nimajo redne zaposlitve z vsemi ugodnostmi, ki jo ta prinaša. Svoja vrata je odprl 60. Beneški bienale, najstarejši in eden izmed največjih bienalov na svetu. Glavno razstavo letos kurira Brazilec Adriano Pedrosa, ki je prvi južnoameriški kurator v tej vlogi. Letošnja tema je Tujci povsod, na razstavi pa sodeluje 300 umetnikov z vsega sveta. V galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani smo obiskali tudi razstavo Marie Lassnig, ene najpomembnejših avstrijskih slikark 20. stoletja. Njena najbolj znana dela so oljni avtoportreti, ki temeljijo na konceptu zavedanja telesa in so vključena tudi v zbirke nekaterih najpomembnejših muzejev na svetu. Za konec pripravljamo pogovor z newyorško džezovsko pianistko Rachel Z., ki je pred kratkim v dvorani Zanon v Vidmu predstavila svoj zadnji projekt Sensual.
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk in nemški vojak Bitter, ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Njun pogovor dopolnjujejo prizori Berkovih spominov na srečanja z ljudmi iz vojnih dni, med katerimi je imel izkušeni španski borec Anton, še posebej pomembno vlogo. Berk je z Antonom preživel večji del svojih partizanskih dni, vse do Antonove tragične smrti ob koncu vojne. Film je digitalno restavrirana različica, ki je nastala v sodelovanju med slovensko kinoteko, Slovenskim filmskim arhivom in Slovenskim filmskim centrom. NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI / SLOVENIJA / 1980 Režija: Živojin Pavlović / Scenarij: Živojin Pavlović / po literarni predlogi Vitomila Zupana Manuet za kitaro) / Igrajo: Metod Pevec, Boris Juh, Hans Christian Blech, Milan Puzić, Tanja Poberžnik, Jožica Avbelj, Borut Alujevič, Maks Bajc, Ivo Ban, Bruno Baranovič, Janez Bermež, Demeter Bitenc, Peter Boštjančič, Ruth Gassmann, Brane Grubar, Jože Horvat, Zvone Hribar, Željko Hrs in drugi … / fotografija Tomislav Pinter, glasba Bojan Adamič, scenografija Mirko Lipužič, kostumografija Irena Felicijan, montaža Olga Kršljanin Skrigin
Dokumentarni film povzema in pojasnjuje nenavadno odkritje, s katerim si je zgodovinar dr. Egon Pelikan prislužil Zoisovo priznanje ter vznemiril domačo in tujo stroko, ob njej pa tudi del javnosti. Odkritje je po mnenju ustvarjalcev izjemno pomembno za dojemanje narodove preteklosti, ki jo v pomembnem delu tudi na novo opredeljuje, in menimo, da gre za nacionalno prelomen projekt. Prvi del filma se ukvarja s slovenskim slikarjem Tonetom Kraljem, njegovim mestom v zgodovini umetnosti, njegovim nekonvencionalnim slikarskim in mladostnim odraščanjem ter odnosom z bratom Francetom. V drugem delu ga srečamo še enkrat v zvezi s Kostanjevico na Krki, ukvarjamo se tudi z njegovim mitskim statusom med Slovenci, z ilustriranjem Martina Krpana. Drugi del filma se ukvarja s političnimi razmerami na Slovenskem po prvi svetovni vojni, predvsem z rapalsko mejo in z usodo ljudi, ki so ostali odrezani od matičnega naroda. Menimo, da kljub vključitvi v šolski kurikulum javnosti v osrednji Sloveniji tragedija rapalske meje še vedno ni blizu. Predvsem omenimo delovanje duhovščine v Julijski krajini in poudarimo razliko med stališči in delovanjem ljubljanskih cerkvenih oblasti in narodnoobrambno držo primorskih duhovnikov. Omenimo tudi stike in kanale, ki so duhovnike povezovali z jugoslovanskimi oblastmi, ter poudarimo pojme, kot so slovenski nacionalizem in iredentizem Primorcev. Bistveni del dokumentarnega filma se ukvarja z delovanjem slikarja Toneta Kralja za rapalsko mejo. Kot cenjen in priljubljen slikar cerkvenih poslikav je v primorskih cerkvah preživel več desetletij. Znano je, da je v nekaterih cerkvah svoje nestrinjanje s fašističnimi, kasneje tudi nacističnimi oblastmi pokazal s satiričnim slikanjem nekaterih vodilnih političnih osebnosti ter tudi dogodkov tistega časa. O teh poslikavah se je dolgo šušljalo, kasneje so bila na to temo napisana tudi nekatera znanstvena in psevdoznanstvena dela. Tako bi ostalo, če se dr. Pelikan ne bi lotil sistematične raziskave tega Kraljevega opusa. V letu raziskovanja je odkril kar 50 cerkva, v katerih je Kralj v svojem delu na tak ali drugačen način ironiziral zatiralce in kasneje tudi okupatorje. Še večje presenečenje pa je sledilo, ko je raziskovalec položaje cerkva označil na zemljevidu ter od ene do druge potegnil črto. Izrisala se je natančna meja slovenskega etničnega ozemlja v tedanji Julijski krajini, kar Kraljevo delo postavlja v povsem druge, ne le neodkrite, temveč tudi nikoli prej opažene okvire. V zadnjem delu se s Kraljevim delovanjem ukvarjamo na recimo temu fenomenološki ravni. Pojasnjujemo sodobne in celo v sodobnem zgodovinopisju dokaj nove pojme, npr. ideološko markacijo prostora. Prinašamo tudi odzive tujih eminentnih raziskovalcev, ki so nad omenjeno Kraljevo potezo navdušeni. Ob koncu; Kraljevo delo – poslikava primorskih cerkva med obema vojnama ni le upor posameznika, ki se je z umetnostjo zoperstavil politični in kulturni nadvladi, temveč na simbolni ravni pojasnjuje in komentira, predvsem pa ironizira ironije in cinizma polno dvajseto stoletje.
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Štirinajstletna Gaja živi v ločeni družini, se sooči z nasilnimi sošolci, doživi vdor v osebni profil na družabnem omrežju in spozna, kaj pomeni pravo prijateljstvo. Kljub temu, da so počitnice in se Gaja z očetom in najstniško sestro Teo odpelje v kamp na morje, se dopust še ne začne. Gaja s pomočjo svojega prijatelja Matica in policijskega inšpektorja ter množice vrstnikov reši lastnika bara pred izsiljevalci, spet poveže družino in s pomočjo svoje sestre reši tudi očetovo "težavo".
Neveljaven email naslov
