Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Korupcija, detektiv, fatalka so temeljne vsebinske prvine filmov, ki so jih v 40. in 50. letih v Holivudu snemali po urbanih kriminalkah, kakršne sta pisala Raymond Chandler ali Dashiell Hammett. Francoski kritiki so te umazane, brutalne, erotične, eksistencialistične, pesimistične, fatalistične filme poimenovali film noir, izraz pa je postal filmski termin. Malteški sokol (1941), prvenec Johna Hustona, velja za prvi pravi film noir. Film noir, ki se uvršča najvišje na lestivicah najboljših, pa je Globoko spanje (1946), ki ga je Howard Hawks posnel s takrat sveže zaljubljenim parom Humphreyjem Bogartom in Lauren Bacall. O filmu noir se pogovarjamo s profesorjem dr. Petrom Stankovićem. Voditeljica: Mateja Valentinčič
Ob 100-letnici oktobrske revolucije se z Nilom Baskarjem, kuratorjem velike retrospektive sovjetskega revolucionarnega avantgardnega filma, ki je oktobra potekala v Slovenski kinoteki, pogovarjamo o enem najslavnejših in najvplivnejših sovjetskih avantgardnih filmov – Možu s kamero Dzige Vertova iz leta 1929. Po tem dokumentarnem filmu, ki v najbolj radikalni obliki uteleša načela sovjetskega montažnega gibanja, sledi še kratki film Pudovkina in Špikovskega Šahovska mrzlica, duhovita komedija o ljubezni in šahu. Voditeljica: Mateja Valentinčič
Francoski režiser Robert Bresson, ki je v svojem življenju posnel le 13 filmov, je utelešenje francoskega avtorskega filma. Že po svojih prvih dveh, še klasično posnetih celovečernih filmih, se je odrekel profesionalnim igralcem in jih zamenjal z naturščiki, modeli. Njegov asketski slog, eliptične pripovedi in odpoved glasbi, razen klasični, se je v iskanju resnice izrazil v sublimnih umetniških delih, kot so na primer filmi Žepar (1959), Srečno, Baltazar (1966), Mouchette (1967) ali Denar (1983). Zaradi pesimističnega pogleda na svet nikoli ni bil priljubljen pri občinstvu, a vplival je na številne umetnike, tudi na Andreja Tarkovskega, in na francoski novi val. Godard je o njem dejal, da je Bresson za francoski film kot Dostojevski za ruski roman in Mozart za nemško glasbo. O Bressonovem delu se bomo pogovarjali s filmskim publicistom Stojanom Pelkom.
Mike Leigh, britanski filmski klasik, je filmsko kariero začel v 70. in 80. letih s snemanjem filmov za BBC, ki so jih kritiki poimenovali »kitchen sink realism« oziroma realizem kuhinjskega korita, saj so se dogajali v družbenem okolju delavskega ali nižjega srednjega razreda. Mike Leigh je znan po tem, da svojih projektov ne začenja s scenarijem, temveč jih razvija z nekajtedenskimi improvizacijami s skupino igralcev, ki se pojavljajo v vseh njegovih filmih. Tak je na primer igralec Timothy Spall, ki ga bomo videli v filmih Življenje je sladko (Life is Sweet, 1990) ter Skrivnosti in laži (Secrets and Lies, 1996), ki je bil nagrajen tako z nagrado BAFTA za najboljši britanski film kot z zlato palmo v Cannesu. V septembrskem ciklu Kinoteka bo na ogled tudi film Boljši časi (High Hopes, 1988). O Mikeu Leighu in njegovem Londonu se Mateja Valentinčič pogovarja z režiserjem Nejcem Gazvodo.
Na Noč knjige se v Kinoteki s filmskim publicistom Marcelom Štefančičem pogovarjamo o filmu Kdo se boji Virginie Woolf, ki ga je leta 1966 Mike Nichols posnel po istoimenski drami ameriškega dramatika Edwarda Albeeja. V tej mučni psihološki drami zakoncev v krizi srednjih let sta intenzivni vlogi izjemno odigrala večkratna zakonca Elisabeth Taylor in Richard Burton. Film velja za eno najboljših filmskih priredb dramskega in gledališkega dela. Druga komorna psihodrama na sporedu TVS pa je film Kaj se je zgodilo z Baby Jane? Roberta Aldricha, v kateri se kot ostareli holivudski zvezdnici mrcvarita Bette Davis in Joan Crawford, ki sta se sovražili tudi zasebno. Tudi ta film je posnet po nekem manj znanem romanu, a je Aldrich iz njega iztisnil filmsko mojstrovino.
Pogovarjali se bomo o Martinu Scorseseju, hollywoodskem režiserju s stilom, nemara najbolj veščem in izvirnem še živečem avtorju novega Hollywooda. Kljub temu, da v 70-ih in 80-ih ni pristajal na komercialno obliko filma, je postal najbolj cenjena in vsestransko ljubljena figura sodobne ameriške filmske industrije. S publicistom Gorazdom Trušnovcem se bo o Scorseseju pogovarjala Mateja Valentinčič.
Pogovorna oddaja o zgodovini filma. V oddaji debatiramo o filmih, ki jih vrtimo v terminu Kinoteka - o prelomnicah, gradnikih, vrhuncih, mojstrovinah, kuriozitetah in raritetah v zgodovini kinematografije. Voditeljica oddaje je Mateja Valentinčič. O filmih, ki se nato zvrstijo v terminu Kinoteke, se pogovarja s strokovnjakinjami in strokovnjaki, predvsem tistimi, ki se ukvarjajo s kritično refleksijo filma. Gre torej za teoretike, kritike, študente in ustvarjalce filma ter cinefile. Oddaja je plod sodelovanja Uredništva oddaj o kulturi in Uredništva tujih oddaj.
V Kinoteki predstavljamo opus Kirka Douglasa, najstarejšega še živečega igralca klasičnega Hollywooda, ki 9. decembra praznuje 100-letnico. Svojo kariero je začel po drugi svetovni vojni v dveh filmih noir, pravi holivudski zvezdnik pa je postal leta 1949 z glavno vlogo oportunističnega boksarja na poti do slave v filmu Šampion, za katerega je bil prvič nominiran za oskarja. Prejel je še dve nominaciji v fimih Vincenteja Minnellija za upodobitev brezobzirnega producenta v The Bad and the Beautiful (1952) ter za vlogo slikarja Van Gogha v Lust for Life (1956). Raje kot pozitivce je igral negativce, dokler ni ustvaril svoje lastne produkcijske hiše ter produciral in igral v dveh svojih najslavnejših filmih, ki ju je zrežiral Stanley Kubrick, v zgodovinskem epu Spartak (1960) in protivojnih Stezah slave (1957). Douglas je v 70. letih obiskal Jugoslavijo in celo Ljubljano. A več v pogovoru Mateje Valentinčič s filmskim publicistom Marcelom Štefančičem.
V novembrskem kinotečnem ciklu bodo na sporedu štirje filmi ameriškega režiserja Sidneya Lumeta, ki ga je ob njegovi smrti leta 2011 časopis New York Times označil kot »režiserja vesti«. Večino njegovih filmov namreč naseljujejo ljudje, ki se borijo z moralnimi odločitvami. Tak je že njegov prvenec 12 jeznih mož (1957), ki velja za klasiko med sodnimi dramami, ogledali pa si bomo lahko še južnjaško dramo Kačja koža ali The Fugitive Kind z Marlonom Brandom, psihološko dramo Equus – Slepi konj z Richardom Burtnom ter Lumetovo remek delo, medijsko satiro TV mreža (1976), nagrajeno s štirimi oskarji, tudi za najboljši izvirni scenarij. Z medijskim teoretikom in novinarjem Lenartom Kučićem se bo o ameriški medijski krajini in nedavnih predsedniških volitvah ob filmu TV mreža pogovarjala Mateja Valentinčič.
V oddaji in ciklu filmov Kinoteka predstavljamo dva filma Jeana Vigoja, mladega upa in genialnega klasika francoskega filma 30. let 20. stoletja, ki je zaradi tuberkuloze umrl pri komaj 29. letih. S srednjemetražnim filmom Nezadostno iz vedenja (1933), ki je bil zaradi prikaza birokratiziranega in represivnega šolskega sistema v Franciji prepovedan do konca druge svetovne vojne, je vplival na številne kasnejše režiserje. Francois Truffaut mu je posvetil svoj prvenec 400 udarcev. Vigojev edini celovečerni film Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (1934) velja za prvi mejnik francoskega poetičnega realizma, in se nenehno pojavlja na lestvicah najboljših filmov vseh časov. O radikalizmu in poeziji v opusu Jeana Vigoja se bo z novinarko Matejo Valentinčič pogovarjal filmski kritik Andrej Gustinčič. Voditeljica: Mateja Valentinčič.
Neveljaven email naslov
