Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.
Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja. V oddaji pa tudi o družini, ki je našla rešitev za polže na vrtu in o inovativnem čiščenju voda s pomočjo bambusa.
Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši. V oddaji pa tudi o inovativnem dihalnem treningu po prebolelem covidu19 in mladih s tekmovanja POPRI.
Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij, sta leta 1990 ustanovila Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher, potem ko sta se deset let kalila v Gradisovem projektivnem biroju. V Pontingu sta polovična lastnika, Marjan Pipenbaher pa je leta 2002 ustanovil še svoje podjetje za projektiranje mostov, izdelavo specialnih ekspertiz in analiz Pipenbaher inženirji. V obeh podjetjih danes zaposlujeta 24 inženirjev; doslej so doma in v tujini projektirali več kot 500 premostitvenih objektov, od tega več kot 50 večjih mostov in viaduktov. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku, most Ada čez Savo v Beogradu, turška mostova prek reke Evfrat, največji železniški viadukt v Izraelu in most na Pelješac. Prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad prenašata znanje tudi na prihodnje generacije gradbenih inženirjev kot predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu. V oddaji pa tudi o novi tehnologiji krožnega gospodarjenja na področju prehranske industrije in o nekdaj zapuščeni kmetiji v Šalovcih, ki je postala uspešna socialna kmetija.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. Danes ponujajo več kot 1000 različnih izdelkov, njihov paradni konj so stoli za gostinstvo, domačo in pisarniško rabo, prodajajo pa tudi mize, vrtne garniture in gostinsko opremo. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotkov iz proizvodnje, preostalo iz trgovine. Zaradi vse večjih potreb po skladiščnih prostorih načrtujejo nadaljnjo širitev; zgradili bodo nov logistični center, ki bo obsegal 6 000 m2. V oddaji pa tudi o slovenski oblikovalki trajnostnih torbic Gaji Hanzel in italijanski ekipi z bolonjske univerze, ki je ustvarila dirkalni avto na solarni pogon.
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnem oblikovalcu lesenih kravat in izzivih Muranskih steklarjev.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Avseniki so že skoraj 70 let pojem za narodno zabavno glasbo doma in na tujem. Z drugo in zdaj že tretjo generacijo ne napreduje samo bogato glasbeno izročilo bratov Slavka in Vilka, temveč tudi gostinstvo in prireditve, ki jih potomci uspešno prepletajo z Avsenikovo glasbo. Avsenikovo domačijo z gostilno, sobami, muzejem in prireditvenim prostorom, ki sprejme do 350 gostov, danes vodi Slavkov vnuk Aleš. Njegov brat Sašo je odgovoren za glasbeni del. Epidemija je družino, kljub številnim izzivom, še bolj povezala. Začeli so se spogledovati z virtualnim svetom, zamisli o novih sobah, razširitvi muzeja, ureditvi trgovine s spominki pa želijo uresničiti takoj, ko se bo v gostilni spet sproščeno pelo in plesalo na Avsenikove viže. V oddaji pa tudi o slovenski inovaciji AR Laibach, ki spodbuja razvoj glasbeno-vizualnih vsebin in o dobri praksi preprečevanja podnebnih sprememb v Avstriji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Neveljaven email naslov
