Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomursko podjetje Paradajz je zgodbo o uspehu začelo leta 2012, ko so v Renkovcih zgradili prvi rastlinjak za gojenje paradižnika. Danes so največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji s prepoznavno blagovno znamko Lušt; na leto ga pridelajo 5.200 ton oziroma dva kilograma in pol na vsakega Slovenca. Paradižnik pridelujejo v skupno 12,4 hektara velikih rastlinjakih na prvotni lokaciji in v novem rastlinjaku v Mali Polani; za gradnjo in širitev rastlinjakov so doslej namenili več kot 26 milijonov evrov. Pridelava poteka integrirano – sadike vzgojijo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, jih zalivajo pretežno z deževnico, cvetove pa oprašujejo čmrlji. K bolj trajnostni prihodnosti med drugim prispevajo tudi z inovativno vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, s čimer so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva.
Cene gnojil skokovito naraščajo, kar draži hrano, a na trgu se pojavljajo alternative. Naravi bolj prijazno je tudi organsko gnojilo iz iztrebkov ličink mokarjev.
Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okolijski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okolijske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.
S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; za najsodobnejšo tehnično opremo so v zadnjih letih namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, ostalo prodajo na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so pred 4 leti zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer sledijo viziji »s polja v kozarec«.
V zagonskem pilotnem podjetju Umami na podlagi krožnega gospodarjenja s porabo zavržene rastlinske surovine, ki nastaja tako v proizvodnji kot v trgovinskih verigah, razvijajo okusen recept za proizvod Umami. Kakšni okusi torej lahko nastanejo iz odpadkov?
Evropski investicijski sklad je v zadnjih letih pomagal številnim grškim zagonskim podjetjem, da so lahko uresničili svoje ideje. Danes se v Grčiji dogaja pravi razcvet startupov, domov pa se vračajo tudi številni podjetniki, ki so Grčijo zapustili v obdobju zadnje krize.
Z nakupom zapestnice Treecelet omogočate sajenje dreves na devetih lokacijah po svetu. Njihov cilj je posaditi milijon dreves in hkrati ozaveščati o pomembnosti narave in prijaznega podjetništva.
V družinskem podjetju Koželj, kjer pridelujejo zelišča v izdelke, gradijo svoj uspeh skozi prepletanje narave, ohranjanja dolgoletne tradicije ter ljubezni do znanosti in inovacij.
Akvaponično kmetovanje se vse bolj uveljavlja, saj je trajnostno naravnano in prinaša vrsto prednosti. V Nemčiji smo obiskali kmetijo ECF Farm Berlin, ki deluje v okviru pionirskega podjetja na področju urbanega akvaponičnega kmetijstva.
Oddaja Podjetno naprej že 16 let predstavlja zgodbe o uspehu slovenskih podjetnic in podjetnikov ter prispeva k podjetnosti Slovenije – več kot 500 zgodb o uspehu in več tisoč inovativnih idej mladih je bilo že predstavljenih. Gre za zgodbe o tem, kako Slovenci z lastno idejo, večinoma tako rekoč iz nič, iz domače garaže, osvajajo svetovni trg - vsaka zgodba pokaže, kako se da z vztrajnostjo in s poštenim delom uspeti tudi v Sloveniji, če le imaš pravo idejo, jasno vizijo in fokus. V oddaji predstavljamo tudi izzive podjetniškega okolja, kako deluje podporno okolje in kako se z evropskimi kohezijskimi sredstvi spodbuja razvoj mladih podjetij.
POPRI je tekmovanje za najboljšo podjetniško idejo med mladimi. Že več kot 10 let je POPRI tisti, ki mladim omogoča razvoj inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti.
V Estoniji smo obiskali tamkajšnji inkubator za zagonska podjetja, ki so predvsem digitalno in trajnostno usmerjena. Znanstveni in poslovni center Tehnopol, ki se nahaja v Talinu je eno najsodobnejših preizkusnih okolij v Evropi. Poleg tega, da v svojem kampusu gosti uveljavljena tehnološka podjetja kot je Skype, vključuje tudi inkubator za zagonska podjetja, kjer začetnikom na poti podjetništva pomagajo številni mentorji iz vse Evrope.
Neveljaven email naslov
