Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V kakšni kondiciji so slovenska zgodovinska mesta in kako mladi razumejo kulturno dediščino? Obiskali smo škofjeloške rokodelce, ki dajejo mestu utrip živosti in občutek, da je mesto od domačinov. Kako se v zgodbo mesta vključuje spomeniško zaščitena Nacetova hiša na robu Škofje Loke? Kakšen turistični izkupiček ima Žička kartuzija, ki predstavlja dom »belih menihov« in kako razumejo dediščino v Celju, ki velja za dom ene ene najmočnejših plemiških družin v Evropi?
Ustvarjalki oddaje sta obiskali Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. V družbi župnika Zorka Bajca, ki je leta 2021 prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, sta se ustvarjalki podali prav v špico cerkve Svetega Jurija, kjer stoji prenovljeni 250 kilogramov težki kip nadangela Mihaela. Slednjega je Zorko Bajc, ki je sicer tudi imeniten turistični vodnik, restavriral in ga ponovno postavil v špico piranske cerkve. Iz špice zvonika pa še skok v župnijsko podzemlje, kjer se skrivajo zakladi sakralne dediščine. Piran ima namreč kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami in je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
Obiskali smo Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. Kaj skriva pozabljena vasica Ajdna pod Stolom, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine? V poznoantični vasici je na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na majhnem prostoru kar 27 objektov in preko dvesto prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). V oddaji tudi več o Časarovem mlinu, ki je v dolini Ratkovskega potoka zaščiten kulturno-tehnični spomenik. V njem je zanimiv stroj na lesni plin in Francisova turbina. Bili smo prav v špici zvonika piranske cerkve Svetega Jurija in odkrivali zaklade sakralne dediščine v župnijskem podzemlju. Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
V tokratni oddaji je v ospredju šibko promovirana Slovenska pisateljska pot, ki oživlja bogato zapuščino slovenske besede in jo kot literarno dediščino nazorno povezuje v sodobno doživljajsko zgodbo o pisateljih na posameznih lokacijah poti, namenjenim obiskovanju, spoznavanju, učenju, predvsem pa uživanju literarnega izročila, vezanega na posamezno krajino. Ustvarjalki sta obiskali Jurčičevo domačijo na Muljavi, ki je letos v znamenju obletnic. Ravno v tem letu se namreč praznuje 180 let od rojstva Josipa Jurčiča, stoletje mineva odkar se na Muljavi v letnem gledališču odvijajo predstave na prostem, letos pa obeležujejo tudi 160 let od izida povesti Jurij Kozjak. Del Pisateljske poti je tudi Stritarjeva kašča po kateri vodi Stritarjeva petkrat pranečakinja in Trubarjeva domačija, ki je dober primer vpetosti spominskih sob in rojstnih hiš v zgodbo turizma. Slednje so v turizmu velik izziv, še posebej zaradi zahtevnega vzdrževanja, domačije so namreč pogosto pod spomeniško zaščito, težava je gretje, nenehna obnova, izziv pa je tudi kako zgodovinske vsebine na zanimiv način prikazovati sodobnemu gostu. In če je večina rojstnih hiš ter spominskih sob slovenskih literatov povezana v Slovensko pisateljsko pot, pa so velika literarna imena v okolici Žirovnice povezava v Pot kulturne dediščine. Ta velja za najstarejšo tematsko pot v Sloveniji, povezuje pa Prešernovo domačijo na Vrbi ter rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Kot piko na i pa je v oddaji predstavljena tudi domačija Srečka Kosovela v kraškem Tomaju, kjer so se domačini pred kamero na svoj način poklonili avantgardnemu pesniku, ki je umrl star komaj 22 let.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki odkrivali kulturno dediščino Banjške planote, kjer je glavni steber ponudbe konjeniški turizem, prav tako pa je zgodovinski spomin vsidrana tudi kovaška obrt. Zakaj je Slavnik idealna izbira za kolesarje pred in po sezoni ter kakšen turistični potencial v sebi skriva Čičarija – pokrajina, ki je po krivici spregledana na turističnem zemljevidu. Ne spreglejte sprehoda z alpakami po čičarijski vasici Skadanščina in pogled v preteklost v vasi Golac.
V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija. Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda. Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki v fokus vzeli mejo kot prezrto, a zato nič manj odlično turistično zgodbo. Na terenu sta preverili, kakšno je čezmejno sodelovanje na območju občine Podčetrtek in na hrvaški strani reke Sotle, ter kako se Ilirska Bistrica povezuje s hrvaško Kastavščino. Po padcu meje s sosednjo Hrvaško se je namreč v obmejnih občinah odprl neizkoriščen turistični prostor. Nekdanja meja, ki je tekom zgodovine ločevala in povezovala hkrati, postaja danes prostor za ustvarjanje skupnih partnerstev, hkrati pa se odpirajo tudi vrata novi čezmejni turistični destinaciji. Želja turističnih delavcev s terena namreč je, da bi se bolj tesno povezovali tako sobodajalci, gostinci kot tudi ponudniki kmetijskih produktov in aktivnih doživetij tako s slovenske kot hrvaške strani. V oddaji je tako izpostavljen eden bolj originalnih pridelovalcev brinjevca iz vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici, ki izstopa po retro kleti v kateri ima shranjene sode z namočenimi brinovimi jagodami, katere vsak dan meša zaradi nenehnega vrenja kvasovk. V oddaji boste tudi izvedeli, zakaj se vas Novokračine imenuje tudi »Dolina ljubavi«. Na hrvaški strani pa več o tradicionalnem povezovanju Ilirske Bistrice z občino Matulji ter o železniški progi Ljubljana-Reka, ki je lani praznovala 150 let in danes predstavlja dragoceno kulturno in tehnično dediščino. Žal pa se izgublja socialna vez, saj domačini vedo povedati, da je njega dni na tej relaciji dnevno vozilo tudi po šest vlakov, danes pa na njej vztraja samo še eden. Na hrvaški strani reke Sotle izpostavljamo gastronomsko ponudbo podeželskega gostišča, ki hrani tudi ostanke Celjskih grofov. Obiskali smo dvorec Miljana in vedno razigrano Kočo pri čarovnici, ki se skriva v gozdu samo kilometer stran od samostana Olimje. V njej tudi po letih dolgo ostaja kvalitetna ponudba za otroke, ki lahko tu vstopijo v svet pravljic in ponovno spoznajo Kekca, Bedanca, Krjavlja, Sneguljčico, Rdečo kapico in druge pravljične like. Obmejni prostor je ravno zaradi zgodovinskega spomina izjemno bogat z originalnimi vsebinami, avtentičnimi produkti, hkrati pa nas uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Zato bi morali turistični odločevalci v prihodnje razmisliti o vzpostavitvi čezmejne destinacije, ki bi preko povezovanja in skupnega nastopa na trgu, postopoma trgala tradicionalni tranzit skozi prezrte kraje. Čas je že, da ti kraji presežejo tradicionalni tranzit na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba ali bolj zvenečih turističnih destinacij. Meja je namreč odlična turistična zgodba in ljudje v širšem obmejnem pasu imajo dosti za ponuditi. Samo povezati jih je potrebno na pravi način.
Na lepše se vrača na male ekrane. V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222. Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.
V tokratni oddaji Na lepše sta ustvarjalki Marjana Grčman in Irena Shyama Hlebš v ospredje postavili devet smučarskih centrov (Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji), ki so z letošnjo investicijo v skupni višini dobrih 76 milijonov evrov, bogatejši za 11 novih žičniških naprav in številna doživetja, ki niso vezana samo na zimsko sezono, ampak so prilagojena celoletni ponudbi. Gospodarsko ministrstvo je s tem največjim investicijskim ciklom v turizmu v zadnjih petnajstih letih podprlo preobrazbo smučarskih centrov v celoletna gorska središča s poudarkom na športnih aktivnostih ter v kombinaciji z zdravilišči in gastronomijo. Slovenski žičničarji so v pretekli sezono zabeležili 1.200.000 obiskovalcev in približno 17 milijonov prevozov. Na račun novih posodobitev pa se predvideva, da naj bi številka narasla na milijon in pol smučarjev ter 25 milijonov prevozov. Prav tako se pričakuje tudi številne multiplikativne učinke tako za upravljavce in lastnike smučišč kot tudi za lokalno skupnosti in širšo regijo. V oddaji pa vas ustvarjalki vabita tudi na vodeni praznični ogled Tržiča. Vodniki vas popeljejo skozi okrašeno mestno jedro, mimo cerkve svetega Andreja do najstarejšega poslopja v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše. Tu bosta že dišala tržiška flika in božični čaj. Izvedeli boste skrivnosti o prazničnih navadah na Tržiškem, srce pa vam bodo ogrele praznične pesmi in kolednice. Nadalje bo pot vodila v cerkev Marijinega oznanjenja, kjer vam pripravljamo posebno presenečenje. Zgodbo o Kristusovem rojstvu boste spoznali v edinstvenih Tekčevih jaslicah, ki sodijo med najlepše dosežke ljudske duhovne kulture. Doživetje boste zaključili z ogledom razstave prazničnih voščilnic avtorja Toneta Kavčiča v Galeriji Atrij.
V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo nočni ogled Sevniškega gradu, kjer se ob soju več kot sto prižganih sveč, odkriva zgodbe nekdanjih žensk, ki so s svojim delovanjem zaznamovale grad tekom stoletij. Obiskali smo prenovljeni Vodovodni stolp v Brežicah, ki za nekaj metrov presega povprečno višino vodovodnih stolpov v svetu, ki znaša 40 metrov. Brežiški stolp kot spomenik tehniške in kulturne dediščine, je celo naveden na seznamu 43 slavnih vodovodnih stolpov na svetu, ki še stojijo v Sloveniji, Kanadi, na Hrvaškem, v Angliji, Združenih državah Amerike, Indoneziji in na Slovaškem. V oddaji tudi zgodba o Mozirskem gaju, ki po avgustovski vodni ujmi, v kateri so utrpeli precej škode, z decembrom znova odprli vrata. Za obiskovalce so pripravili praznično Božično bajko z 1,8 milijona lučkami, ki bodo sijale do 7. januarja. Mozirski gaj so po poplavah s pomočjo gradbene mehanizacije in številnih prostovoljcev očistili mulja in vode, uspeli so popraviti uničeno infrastrukturo, urediti poškodovane sprehajalne steze in na novo zasaditi nekaj cvetličnih gredic. Tudi na letošnji Božični bajki Slovenije se bodo obiskovalci lahko sprehodili med tematskimi vrtovi in v vsakem kotičku parka začutili praznično vzdušje ter skupaj z vodstvom gaja delili tudi hvaležnost, da so jih lahko po avgustovskih katastrofalnih poplavah tako kmalu ponovno povabili v njihov park. Priprave na zimsko sezono so v polnem teku, izbrana slovenska smučišča pa bodo letos prvič zagnala tudi posodobljene naprave. Ekipa Na lepše je obiskala Vogel, kjer so z zadnjo investicijo v kar devet slovenskih smučarskih centrov, financirali gradnjo panoramske krožne kabinske žičnice Zadnji Vogel. S kabinsko žičnico se bo tako letošnjo zimo lahko vozilo do deset ljudi, kar je bistveno več, kot jih lahko prevozi trenutna stara dvosedežnica.
Neveljaven email naslov
