Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Štiri desetletja izjemnega razvoja so kitajsko družbo temeljito spremenila. Kitajska ima najhitreje rastoči srednji razred na svetu. Njena družba je vse bolj digitalna, a je tudi družba nadzora. Želi Kitajska svoj model razvoja razširiti tudi drugod? In predvsem kako bi kitajski vzpon lahko spremenil svet in naše vrednote? Avtor: Aleš Malerič Snemalec: Silvo Plavec Montažer: Martin Kastelic
V štirih desetletjih se je Kitajska iz zaostale in revne države preobrazila v drugo gospodarsko in politično silo sveta. Pod voditeljem Ši Džinpingom Kitajska vstopa v novo fazo razvoja. Toda kakšni so njeni cilji? Kaj želi z ambicioznimi infrastrukturnimi projekti in visokotehnološkim razvojem doseči? Je ameriški primat ogrožen? Avtor: Aleš Malerič Snemalec: Silvo Plavec Montažer: Martin Kastelic
Po odločitvi britanskih volivcev leta 2016, da Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo, so se začela dolgotrajna izstopna pogajanja. Le redki so si predstavljali, kako naporna bodo in v kakšno negotovost bodo potisnila državo. Brexit je sprožil pravi politični in družbeni kaos na Otoku. Ekipa Televizije Slovenija je pogledala, kako ključne politične odločitve spremljajo ljudje v različnih delih države. Zakaj ribiči podpirajo brexit? Kaj izstop pomeni za britanske izvoznike? Kako na politično preigravanje glede meje na irskem otoku gledajo prebivalci tamkajšnjih obmejnih krajev? Avtor: ADRIJAN BAKIČ Režiserka: TINA NOVAK Snemalec: GREGA KOS Montažer: MARTIN KASTELIC
V oddaji predstavljamo gospodarsko in družbeno sliko sosednje države. Hrvaška ni edina, kjer je na delu revizionizem, so pa sile, ki v ospredje potiskajo prepovedane simbole in jih skušajo legalizirati, vse močnejše. Konservativci in skrajneži imajo tudi številne nasprotnike, a preko raznih združenj uspešno, tudi ob tihi podpori Cerkve, z referendumskimi pobudami spreminjajo podobo države. Več - tudi o čevljih znamke Borovo, okoljskih pomislekih, manjšinah… -, v Mednarodnih obzorjih avtorice Marte Razboršek, snemalcev Stojana Femca in Aleša Živca, montažerja Bojana Gašperšiča in režiserja Primoža Meška.
V noči s 3. na 4. junij je pred natanko 30 leti na pekinškem trgu Nebeškega miru in na ulicah kitajskih mest partijski vrh v imenu države obračunal z vseljudskim uporom. Na čelu upora so bili študentje, ki so si želeli več politične svobode in manj oblastne oblastnike, pridružili pa so se jim še delavci in številni drugi. Partija je najprej obračunala z uporniki, nato še z reformisti iz lastnih vrst in za desetletja zaznamovala podobo kitajske družbe in države. 30 let kasneje, ko je Kitajska druga gospodarska in politična sila sveta, trdno odločena, da že kmalu postane vodilna, se v Pekingu duhov s Trga nebeškega miru še vedno bojijo. Avtor Aleš Malerič.
Mednarodna obzorja so ena najstarejših oddaj Televizije Slovenija; 50-minutno feljtonsko-dokumentarno oddajo pripravljajo dopisniki RTV Slovenija na tujem in izkušeni novinarji zunanjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenija. Mednarodna obzorja so namenjena zahtevni publiki, ki od javne nacionalne televizije pričakuje poglobljene in analitične terenske oddaje o najbolj aktualnem svetovnem dogajanju. Izbor tem, s katerimi se ukvarjamo v teh oddajah, je premišljen in opozarja na ključne teme in konflikte svetovnega dogajanja, v jasnejši mednarodni okvir pa postavlja tudi Slovenijo.
Prisega 44-tega ameriškega predsednika Baracka Obame 20. januarja 2008, je bil dogodek, ki ga je z radostjo spremljal ves svet. Po osmih letih vladavine Georgea Busha, sta od mladega predsednika Amerika in svet pričakovala zelo veliko! V Washingtonu je vladalo prešerno vzdušje; iz vseh koncev države so dopotovali milioni ljudi, ki so hoteli prisostvovati zgodovini. Združene države Amerike so dobile prvega temnopoltega predsednika, nekaj kar se je samo leto dni nazaj zdelo komajda dojemljivo. Obama je ob odhodu iz bele hiše priznal, da je v osmih letih postal modrejši in da bi, če bi imel še eno priložnost, marsikaj storil drugače. V spominu Američanov bo ostal kot predsednik, katerega magnetizem je navduševal množice, racionalni dvom in človeška odgovornost, pa sta hromila njegovo učinkovitost. Po dosežkih verjetno ne bo spadal med največje predsednike, največji so praviloma postali zaradi izjemnih zgodovinskih preizkušenj, največkrat je seveda šlo za vojne. A morda bo za Obama ravno zato, ker se kot eden redkih ameriških predsednikov ni zapletel v novo vojno, sodba zgodovine o njem zelo kmalu milejša, kot se zdi ta čas. Z novim predsednikom Trumpom se že danes zdi Obamovih osem let, skozi katera nas bo popeljal avtor Edvard Žitnik, skorajda prijaznih!
Mednarodna obzorja so ena najstarejših oddaj Televizije Slovenija; 50-minutno feljtonsko-dokumentarno oddajo pripravljajo dopisniki RTV Slovenija na tujem in izkušeni novinarji zunanjepolitične redakcije Informativnega programa TV Slovenija. Mednarodna obzorja so namenjena zahtevni publiki, ki od javne nacionalne televizije pričakuje poglobljene in analitične terenske oddaje o najbolj aktualnem svetovnem dogajanju. Izbor tem, s katerimi se ukvarjamo v teh oddajah, je premišljen in opozarja na ključne teme in konflikte svetovnega dogajanja, v jasnejši mednarodni okvir pa postavlja tudi Slovenijo.
25 let po slovenski osamosvojitvi je ekipa TV Slovenija obiskala tiste evropske narode, ki danes bijejo boj za svojo državo. Je gospodarska kriza ključni razlog za porast odcepitvenih teženj ali pa resnični razlogi že dolgo tičijo v zgodovinskih in kulturnih razlikah med narodi, ki sobivajo v večkulturnih nacionalnih državah? Na poti med Barcelono, Bilbaom, Guernico, Glasgowom, Gentom, Brusljem in drugimi kraji so ljudje spregovorili o narodnem zatiranju, gospodarskem izkoriščanju, jezikovnem uničevanju in političnem preigravanju. Lahko sanje o samostojni državi, ki jih je uresničila Slovenija, doživijo tudi Katalonci, Baski, Škoti in Flamci? Novinar: Adrijan Bakič Režiser: Aleš Žemlja Snemalec: Saša Grmek
Reka beguncev in migrantov na poti v »obljubljeno« Evropo. Balkanska begunska pot, kjer so se vrata na sever najprej zapirala počasi in čez noč dokončno. A želja po – za ene varnosti, za druge boljšem življenju – jih žene naprej, na pogosto nevarno in drago pot proti Evropski uniji. Novinar Boštjan Anžin in snemalec Pantelija Petrović sta se odpravila po begunski poti: od turške obale, kjer cveti tihotapska industrija, prek egejskega otoka Hios, ki je za mnoge prvi stik z Evropsko unijo, Pireja, Aten do meje z Makedonijo in čez njo. Tudi danes se prebežniki podajajo na pot kljub dogovoru Evropske unije in Turčije, po katerem se morajo tisti, ki pridejo s pomočjo tihotapcev, vrniti v Turčijo. Preobremenjena in prenapolnjena Grčija, Makedonija, ki je zapirala meje za Evropo, ter simbol razdeljene stare celine, nezmožne hitrih odgovorov – begunsko taborišče Idomeni, kjer je na svojo usodo v blatu in smeteh čakalo tudi do 15 000 ljudi, ki se z zaprtjem mej niso hoteli sprijazniti.
Drugi del filma, ki prikazuje tragične in grozljive usode žrtev genocida v Srebrenici. Julija 1995 je vojska bosanskih Srbov pobila več kot 8000 ljudi. Film vsebuje avtentične posnetke, ki so nastali na mestu zločina in pričevanja tistih, ki so za las ušli smrti. Avtor Valentin Areh.
Film, ki bo predvajan v dveh delih, prikazuje tragične in grozljive usode žrtev genocida v Srebrenici. Julija 1995 je vojska bosanskih Srbov pobila več kot 8000 ljudi. Film vsebuje avtentične posnetke, ki so nastali na mestu zločina in pričevanja tistih, ki so za las ušli smrti. Avtor Valentin Areh.
Neveljaven email naslov
