Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mednarodna obzorja • oddaje

Mednarodna obzorja Območje strahu

12.05.2015

Tokratna Mednarodna obzorja bodo namenjena čedalje večjemu vplivu skrajnih desnih strank v Evropi. Oddaja je bila posneta v Grčiji, na Madžarskem in v Nemčiji. Skrajno desni stranki Zlata zora v Grčiji in Jobbik na Madžarskem sta pomembni parlamentarni stranki, njuni privrženci pa so vpleteni v umore priseljencev in Romov. Gibanje Pegida, ki je nastalo lani jeseni v Dresdnu, je povzročilo povečanje rasnih napadov v Nemčiji. Za oddajo so spregovorile žrtve rasističnih napadov, ozadja delovanja skrajno desnih strank in skupin pa osvetljujejo zanimivi sogovorniki: predstavniki manjšin, priseljencev in Romov, novinarji in politiki. Novinar: DEJAN ŠTAMFELJ

Mednarodna obzorja Fronte Kurdistana

03.03.2015

Bližnji vzhod so zajele vojne in brezvladje. Težko je napovedati, kako se bodo vojne razvijale, toda nekaj je gotovo - reke krvi bodo spremenile obličje Bližnjega vzhoda, kot smo ga poznali do zdaj. Na njegovem pogorišču so se medtem ponovno prebudile starodavne težnje Kurdov po samostojnosti. Kurdov je med 30 in 40 milijonov. So največji narod brez svoje države, narod, ki živi v Turčiji, Iranu, Iraku in Siriji. Kurdi se trenutno bojujejo proti Islamski državi, ki poskuša osvojiti njihova ozemlja. Najbolj znana so kanton Kobane v Siriji, provinca Kirkuk ter gora Sindžar v Iraku. Novinar TV Slovenija Erik Valenčič je bil sam s kamero na teh območjih. Skupaj s kurdskimi borci in borkami je hodil po prvih bojnih črtah. Uspelo se mu je prebiti v ospredje bojev, kamor se ni uspelo nobenemu drugemu novinarju. Oddaja Fronte Kurdistana bo gledalce popeljala na prve bojne črte bojišč od Iraka do Sirije in skozi trenutne bitke predstavila dolgotrajen kurdski boj za lastno preživetje v tem najbolj nevarnem delu sveta.

Mednarodna obzorja Tango v ritmu krize

09.09.2014

Argentina je dežela tanga, nogometa, sočnih govejih zrezkov in ponavljajočih se finančnih zlomov. 13 let zatem, ko je doživela gospodarsko in socialno dno, je južnoameriška država spet v tehničnem bankrotu. Ljudje so bolečih ukrepov, nestabilne domače valute in visoke inflacije sicer že vajeni. Še vedno pa se težko sprijaznijo z dražitvijo temeljnih življenjskih dobrin, s tem, da ne morejo načrtovati svoje prihodnosti in da so ujetniki svetovne finančne vojne. Oddaja je zgodba o argentinskem gospodarskem neuspehu, na katerega vse bolj spominjajo tudi razmere v Evropi. Zanimivosti: - Ena največjih argentinskih težav je korupcija. Med 177 državami je po podatkih Transparency International Argentina na 106. mestu (Slovenija je 43.). - O sistemu, ki vlada v svetu, in o izgubljanju človeškega dostojanstva je za oddajo spregovoril tudi latinskoameriški pisatelj Eduardo Galeano Avtor: ADRIJAN BAKIČ

Mednarodna obzorja Evropa po Evropi

29.04.2014

Mineva deset let od velike širitve Evropske unije. Konec maja bodo evropske volitve, letos se bodo zamenjali ljudje na vodilnih položajih evropske povezave. Leto 2014 je za unijo leto odločitev. Predvolilno razpoloženje je tokrat precej drugačno, kot je bilo leta 2004, ko je članica unije postala tudi Slovenija; zdaj se krepi moč evroskeptičnih strank, za večino Evropejcev pa je Bruselj daleč. Morda predaleč? Ekipa Televizije Slovenija je to pomlad merila predvolilni utrip po Evropi in se pogovarjala predvsem o eni temi: kakšna je prihodnost Evropske unije? Evropska pot prihodnosti od pariških bulvarjev do beograjskih tržnic, kjer pravijo, da je čakanje na vstop v povezavo kot čakanje na najboljšo zabavo v mestu, ki pa se bo zdaj zdaj končala. Avtorica oddaje je Manica J. Ambrožič, režiser Boštjan Mašera, snemalec Aleš Živec. Zanimivost: Ista ekipa je leta 2004 pripravila oddajo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Med takratnimi sogovorniki so bili tudi osmošolci ene od slovenskih osnovnih šol. Nekatere od njih je ekipa to pomlad poiskala in ponovno posnela pogovore z njimi. Kako so torej mladi Slovenci o uniji razmišljali pred desetimi leti, pri petnajstih letih, in kako o njej razmišljajo danes?

Stran 3 od 3
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov