Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 13. mar. 2021

TV Maribor • Sob, 13. mar.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na Televiziji Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni ter informacije o sporedu.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

10:25
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

10:55
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

11:00
Kultura

Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom Tihožitja v galeriji Equrna, obiskali smo hišo v Rakovi jelši v Ljubljani, ki je nominirana za prestižno arhitekturno nagrado Mies van der rohe, naš dopisnik iz Italije Janko Petrovec pa predstavlja razstavo Manolo Valdesa v Rimu.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

Slovenska rokometna reprezentanca se bo v Berlinu na kvalifikacijskem turnirju potegovala za eno od dveh vozovnic za olimpijske igre. Nasprotniki so Alžirci, gostitelji Nemci in svetovni podprvaki Švedi. Slovenija lovi četrto uvrstitev na olimpijske igre, rokometaši pa so še vedno edini ekipni športniki, ki so nas doslej zastopali na največjem športnem tekmovanju.

Dokumentarni film Tomos: Narejeno v Jugoslaviji skuša kulturološko in sociološko raziskati fenomen Tomosa v primorski regiji in širše, saj Tomos v svojih zlatih letih preseže samo tehnično dediščino. Pomeni globalno zgodbo. V krajih okoli Kopra je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko delavcev brez zaposlitve. Kraji so bili brez tovarn ali pomembnejših industrijskih centrov. Trst je bil s svojimi proizvodnimi organizacijami odrezan, domačini iz Kopra in okolice pa brez vsake možnosti, da si zagotovijo ustrezen košček kruha. V takšnih okoliščinah je leta 1954 nastala Tovarna motornih vozil Sežana, ki so jo nato preselili v Koper.
Tomos je s svojo industrijo ob morju zamikal marsikaterega delavca iz notranjosti slovenskega in jugoslovanskega prostora. Ljudje so v Koper prihajali od vsepovsod. Na nov življenjski slog je vplival tudi razvoj marketinške in oglaševalske stroke, ki sicer ni bila značilna za države s socialistično ureditvijo. Jugoslovanski marketinški strokovnjaki so si prav v obdobju od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja odločno prizadevali, da bi oglaševanje, ki se je začelo spogledovati z zahodom, približali političnim elitam.
Tomosova posebnost je zagotovo bila tudi to, da so slovenske motorje vozili italijanski dirkači. Zaradi neposredne bližine Trsta so se tam kalili mladi vozniki. Eden izmed njih je bil Tržačan Gilberto Parlotti, ki je postal Tomosov uradni tovarniški dirkač in bil izrednega pomena za tovarno. Omenimo še Luigija Rinauda in seveda domačine Janka Štefeta, Adrijana Bernetiča in Antona Kralja ter Hrvata Zdravka Matulja.

Športni uspehi Tomosovih dirkačev in občutek varnosti, ki ga je ljudem dajal Tomos z delovnimi mesti in vpetostjo v okolje, so razumljiv ponos in vez tukajšnjih prebivalcev s Tomosom in njegovo dediščino. Bogato zbirko Tomosove industrijske dediščine vidimo v Muzeju Tomosove zgodovine v središču starega mestnega jedra, tik ob enem najlepših trgov na nekdanjem beneškem ozemlju, Titovem trgu. Vedno večje zanimanje zanj kažejo tudi turisti, celo tisti iz najbolj oddaljenih delov sveta, ki v slovensko Istro prihajajo s križarkami. Še en primer ohranjanja tehnične kulturne dediščine nekdanjega koprskega velikana je Muzej motociklizma Grom na Vranskem, kjer imajo izjemno zbirko Tomosovih dirkalnikov. Klubske dirke so bile Tomosova posebnost. Z njimi sta tovarna in inštitut preizkušala meje mogočega. Z motorji je v Koper »udaril« rok. Legendarna primorska zasedba Boomerang je leta 1971 v menzi tovarne Tomos priredila enega prvih rokovskih koncertov na Primorskem. Pionirski rokovski repertoar, ki so ga pripravljali leto dni, pooseblja takratni Zeitgeist, vonj po svobodi, oziranje čez meje v neko novo prihodnost.

V dokumentarnem filmu med drugim nastopajo Stevo Vujić in Društvo Tomos, dr. Jure Ramšak, Neža Čebron Lipovec, Tomo Vran, Igor Rosa, Miro Koršič, Aurelio in Andrea Flego, Nataša Ogrin Tomšič, Anita Batista, dr. Marcel Ražman, Zlati Klun, Baril Riders, Petja Grom, Janez Peter Grom, Tone Fornezzi Tof in drugi.

Lasse Passage (NOR) nas Iz Studia 22 pelje po poteh konceptualne umetnosti. Njegovo kompozicijsko delo je obarvano z elektroakustično in ritmično glasbo, vendar se oblikuje skozi različne medije in izraze; akousmatični komadi, zasnovani na konceptu, zvočne instalacije, lo-fi elektronika in alternativna pop-glasba. Ta vsestranski pristop ga je pripeljal tudi do pogostega sodelavca na neodvisni sceni plesa in gledališča.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Podpora porabskim Slovencem. Državni sekretar najavil tudi sredstva za monoštrsko cerkev.
Generalna konzulka v Monoštru. Metka Lajnšček je predstavnica Slovenije že leto in pol.
Program madžarskih vasi. Števanovci nabavili stroje za urejanje javnih površin in medicinske pripomočke.
Postni čas. Porabci še danes poznajo in pripravljajo postne jedi.

Tokuzo, nestanoviten mladenič z japonskega podeželja ob začetku 20. stoletja, se hitro navduši za kakšno delo, a se ga enako hitro naveliča. Potem ko ga med vajeništvom v budističnem samostanu že po treh mesecih izobčijo, ga oče sklene spametovati tako, da ga poroči s Tošiko, hčerjo trgovca z algami iz sosednega kraja. Tokuzo svojo nevesto vzljubi, odkrije pa še eno ljubezen: do kuhanja.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Slovenci so se v Bosno in Hercegovino začeli doseljevati že v času Avstro-Ogrske monarhije, ko so se tod zaposlovali kot javni uslužbenci, učitelji, umetniki in strokovnjaki v gospodarstvu.
Po prvi svetovni vojni, v času Kraljevine SHS, so deli slovenskega ozemlja po Rapalski pogodbi pripadli Italiji in prihajajoči fašizem je pognal veliko Slovencev z domače zemlje. Naseljevali so se tudi v bližini Banjaluke.
Slovenci so zelo kmalu začutili potrebo po povezovanju in druženju. Že leta 1923, kakor govorijo listine, je bilo ustanovljeno prvo slovensko izseljensko kulturno društvo Triglav. Kmalu je bila osnovana Slovenska kmečka zadruga, priljubljeno zbirališče je postala Slovenska kuhinja. Izjemno aktivni pa so bili Slovenci tudi v Slatini.
Leta po drugi svetovni vojni so organizirane dejavnosti Slovencev zastale, bile so celo nezaželene. A zadnja vojna vihra na tleh Bosne in Hercegovine je naše rojake znova združila. Društvo Triglav je od začetne potrebe po povezovanju in iskanju pomoči za v vojni prizadete kmalu razširilo področje delovanja. Široka pahljača dejavnosti se je razvila v zadnjih dvajsetih letih. Avtor oddaje je Dušan Tomažič.
Vabljeni k ogledu!

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

V sobotnem dodatku Dnevnika bomo raziskovali in sledili zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio bomo iskali odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se bodo tem lotevali poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Naša gostja Urška Repar prihaja iz Celja, je etnologinja in kulturna antropologinja, kustosinja v tamkajšnjem Muzeju novejše zgodovine. Njen najnovejši projekt ima naslov Ženske stopinjiCe, in nagovarja, raziskuje in prikazuje vezi, poti in sledi žensk v Celju v 20. in 21. stoletju.
Vabljeni, da si pogovor z Urško Repar v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 8. marca ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!

Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

Pričakovanja, da bo epidemija ustavila večletno rast cen nepremičnin, se niso izpolnila. Zgodilo se je ravno nasprotno – cene tako novogradenj, kot rabljenih stanovanj so dosegle rekordne vrednosti. Lani je bil m2 stanovanjskih površin najdražji v Ljubljani, najnižji pa v Mariboru. A se je prav tam cena m2 najbolj zvišala in sicer kar za deset odstotkov. Zlasti v Ljubljani so v gradnji luksuzna stanovanja, ki presegajo celo ceno 11 tisoč evrov na m2.

Tokratni Opus bo na programu na dan žena, zato se bomo spomnili Zlate Gašperšič Ognjanovič, nekdanje solistke ljubljanske Opere, ki praznuje lep življenjski jubilej, 90-letnico.
Še vedno je izjemno vitalna in se natančno spominja prav vseh vlog in zlate dobe ljubljanske Opere, o njej in povezanosti z glasbo bodo razmišljali tudi v Kropi , od koder izhaja in kjer ji bodo v poklon pripravili koncert z razstavo. V oddaji boste videli odlomke iz bogatega arhiva TV Slovenija. Ognjanovičevi je bil zelo blizu tudi Schubertov samospev, o njem in o baročni operi pa bo spregovoril tenorist Aco Biščević, edini slovenski interpret samospeva, ki se sam spremlja na klavirju, sicer pa mednarodno dejaven zlasti v Bachovih pasijonih.
Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan

Andrew Lloyd Webber/Johan de Meij: Fantom iz opere
Koreografija: Helena Valerija Krieger
Plešejo:
Aja Brecelj Kolar, Leticia Dvoršak, Neja Hrastar,
Elena Likar, Lara Lončarič, Lara Maher,
Eva Mlakar Poštrak, Ema Perić, Liza Podjavoršek
Pihalni orkester
dirigent: Damijan Kolarič

To je zadnja tekma pred finalom sezone. Zadnja priložnost za slalomistke, da si zagotovijo mesto med 25-erico, ki vodi na finale. Za mnoge se sezona tukaj končuje. Najboljše smučarke pa bomo še enkrat videli prihodnji teden v Lenzerheideju.

Biatlonke in biatlonci se bodo pomerili na zasledovalnih tekmah, po zaostankih s sprinta. Cilj deklet je nastop med najboljšimi, Jakov Fak pa je pred tednom dni za malenkost zaostal za najboljšimi tremi.

Biatlonke in biatlonci se bodo pomerili na zasledovalnih tekmah, po zaostankih s sprinta. Cilj deklet je nastop med najboljšimi, Jakov Fak pa je pred tednom dni za malenkost zaostal za najboljšimi tremi.

Predzadnja postaja alpskih smučarjev v tej sezoni svetovnega pokala je Kranjska Gora. Na sporedu jubilejnega 60. pokala Vitranc je najprej veleslalom. TV Slovenija za vas pripravlja tudi zanimiv studijski program. Obrobno dogajanje bo kot poseben gost popestril Mitja Kunc.

Slovenska rokometna reprezentanca se bo v Berlinu na kvalifikacijskem turnirju potegovala za eno od dveh vozovnic za olimpijske igre. Nasprotniki so Alžirci, gostitelji Nemci in svetovni podprvaki Švedi. Slovenija lovi četrto uvrstitev na olimpijske igre, rokometaši pa so še vedno edini ekipni športniki, ki so nas doslej zastopali na največjem športnem tekmovanju.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na Televiziji Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni ter informacije o sporedu.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov