Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

TV SLO 1 • ponedeljek, 29. jun. 2020

TV SLO 1 • pon, 29. jun.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.


Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.


Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. V prvem Poletnem jutru bomo iskali rešitve za poletno gnečo na slovenskih cestah. Spraševali se bomo, ali klimatske naprave lahko širijo nalezljive bolezni in ali pomanjanje vitamina D res vodi v Alzheimerjevo bolezen, srčna obolenja in diabetes. Čakajo vas še posebni jutranji rituali za dobro počutje, nasveti o negi vrtnic in ideje za poletno branje.


09:00
Otroški program: Op!


Milan in sošolci tekmujejo v dirki z vrečami. Milan že skače zmagi naproti, ko ga Vilko grdo odrine in odnese zmago. Toda Vilka tako peče vest, da vse skupaj prizna učiteljici in na koncu za zmagovalca razglasijo oba.


Zelo je vroče in vse živali se hladijo v Hrastarjevi senci. Tako jim je udobno, da se jim ne ljubi domov. Pa saj jim ni treba! Hrastar lahko postane hotel za male živali in Čarna ga bo vodila.


Zajček Rjavček in Poljska miška za svoje prijatelje potrgata vse cvetlice. Potem ugotovita, da jih potrebujejo tudi metuljčki. Kako bosta metuljčke odpeljala do drugih cvetlic in sladkega nektarja?


Muk in Lucijan sta v Sahari. Zerdu sta prinesla talisman za srečo na dirki z dromedarji. Čeprav se sprva zdi, da zapestnica prinaša le nesrečo, naposled le upraviči svoj sloves in poskrbi za zmago.


Lars sklene, da bo zapustil Bekkebakken in odšel v Detroit. Že kmalu pa v gozdu sreča skrivnostno Anno, ki trdi, da je nindža. Bo Lars vendarle ostal v kraju, kjer se želijo znebiti vseh drugačnih?


09:55
TV-izložba


Le redko kateri osemtisočak je tako usodno vplival na življenja plezalcev, ki so se podali v njegova ostenja, kot prav Nanga Parbat. Zmagoslavja, porazi, globok obup in trenutki neizrekljive sreče so bili tesni spremljevalci izjemnih osebnosti, ki so na gori in v njenih prepadnih vesinah presegli same sebe ter s svojimi dejanji stopili v legendo. Dokumentarec Nanga Parbat – Gola gora, ki približa zgodovino osvajanj te mogočne himalajske gore ter slovenske poskuse in vzpone nanjo, je že deseti film od štirinajstih iz serije Velikani Himalaje. Zamisel in scenarij Viki Grošelj, režija Stipe Božić.


V oddaji spoznamo slovenskega pisatelja, novnarja, scenarista, urednika, v zadnjih letih pa predvsem potopisca Željka Kozinca. Nekoč si je zadal cilj, da bo obiskal prav vsako slovensko vas. Čeprav je ta cilj nedosegljiv, vendarle v slovenske domove že nekaj let vodi tudi poti do najbolj skritih kotičkov naše dežele in s tem kot na dlani ponudi možnost izleta v lepem sončnem dnevu.


Kečige so ribe iz družine jesetrov. Čeprav spadajo med manjše ribe iz te družine, lahko zrastejo precej čez meter v dolžino in tehtajo do 16 kilogramov. Zaradi prevelikega ulova, prekinitev njihovih poti ob pregrajevanju rek in onesnaženja voda, so v zgornjem in srednjem delu Donave skoraj izumrle. V okviru projekta LifeStarlet so jih začeli na donavskem otoku na Dunaju gojiti in spuščati v Donavo, da bi jih ponovno naselili.


Po bližnjem grajskem gozdu se klatijo zveri, nabiralci gob in iskalci zaklada. Rajc je izginil neznano kam in vrtičkarji ga silno pogrešajo, da o Helgi sploh ne govorimo. Tudi mala Antea ima veliko vprašanj, na katera bi znal odgovoriti samo Rajc. Medtem Pravnik po neuspešnem ribolovu, ko se je okopal v bajerju, raje pase kranjsko čebelico – lepo varno, na suhem.


Medtem ko Pravnik odkrije »zlato jamo«, se Helga zaskrbljeno sprašuje, kje so njene stranke in predvsem - kje za vraga tiči Rajc. Posel s smrtjo že od nekdaj prinaša garantiran dobiček in Pravnik je prav tu potuhtal poseben, slovenskemu človeku na kožo pisan pogreb. Polkovniku prvemu pripade čast prisostvovati lastnemu pogrebu in v zadovoljstvo mu je, da je njegov pogreb množično obiskan.


V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.


13:20
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.


13:25
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.


13:30
TV-izložba


Dr. Bloomova je zalotila Sharpovo, ko ji je ta brskala po torbici in preverjala, ali res ne jemlje več tablet, od katerih je postala odvisna. Max že čuti posledice kemoterapije. Sharpova je sprejela ponudbo, da bo njegova namestnica. Bolnišnico so preplavili bolniki s Polinezije, ki so v ZDA pobegnili, ker njihove otoke zaliva morje. Na urgenco pripeljejo bolnika z nenavadnimi simptomi. Dr. Bloomova in Sharpova mu postavita vsaka svojo diagnozo.


Dnevi evropske kulturne dediščine je projekt, ki se odvija po celi Evropi v državah, ki so podpisnice evropske kulturne konvencije. Vsako leto se odvije več kot 70.000 dogodkov, torej prav toliko zgodb različnih narodov in posameznikov. Teden kulturne dediščine je slovenski nacionalni projekt. Dogodki se odvijajo tudi na obeh straneh nekdanje meje. Za širjenje kulture in vedenja o kulturni dediščini skrbita tudi gosta v oddaji Nataša Gorenc iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Boris Pangerc, pesnik in pisatelj. Z njima se je pogovarjala Elena Husu.


Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.


V Velikovcu je bilo odprtje osrednje razstave ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Mobilna razstava nosi naslov CarinthiJa 2020 – potovanje skozi čas in perspektive. Razstava poleg prikaza zgodovinskih dogodkov napenja lok v sedanjost in prikazuje, da zgodovina ni statična in še danes vpliva na sobivanje ljudi obeh narodnih skupnosti. Pod geslom Brücken bauen – Gradimo mostove je bil v Rožeku odprt prvi od dvanajstih umetniških mostov letošnjega največjega dvojezičnega umetniškega in kulturnega projekta na Koroškem, ki je del deželne razstave CarinthiJa 2020. Dvojezična zvezna trgovska akademija TAK-HAK že od leta 1990 ponuja svojim učencem pouk v jezikih alpsko-jadranskega prostora. Poleg splošne, gospodarske izobrazbe še štiri izobraževalna težišča: od informacijske tehnologije in športno-kulturnega menedžmenta do okoljevarstvenega menedžmenta in okoljevarstvene tehnike. Intenzivni jezikovni tedni, gospodarski projekti s partnerskimi šolami in izmenjava učencev plemenitijo izobraževalno ponudbo te šole. Pogled onkraj/Den Blick hinüber: na graškem grajskem hribu so v sodelovanju med Društvom avstrijsko-slovenskega prijateljstva Gradec in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana odprli likovno razstavo umetnic iz Avstrije in Slovenije. http://slovenci.orf.at


15:50
Otroški program: Op!


Rok je naveličan, da se mu vsi posmehujejo, ker rad peče pecivo in nosi roza jopič, zato svoje najljubše stvari vrže v smeti. Postal bo SuperRok in igral nogomet. Vila Mila mu pomaga razumeti, da stvari ne delimo na tiste "za punce" in tiste »za fante", stvari so enake za vse.


Dvigala so lahko zoprna reč. Majhna, brez oken in čudno se premikajo. Se strinjate? Tako pravi tudi Nika! Pepe pa meni, da lahko njeno težavo hitro odpravimo. Le kako?


Ko Govoreči Tom in prijatelji ugotovijo, da so izgubili spomine, poskusijo ugotoviti, kdo se igra z njihovimi možgani.


Lars sklene, da bo zapustil Bekkebakken in odšel v Detroit. Že kmalu pa v gozdu sreča skrivnostno Anno, ki trdi, da je nindža. Bo Lars vendarle ostal v kraju, kjer se želijo znebiti vseh drugačnih?


V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.


17:15
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.


17:20
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.


Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. V Ponti Delgadi, glavnem mestu otoka Sao Miguel in Azorskega otočja, so odprli prvo mošejo. Na teh oddaljenih evropskih otokih, kjer je polno ognjenikov in kjer divjajo tropska neurja, je velika večina prebivalstva kristjanov, zato odprtje mošeje ne ostane neopaženo. Sosedje in domačini hodijo s pospešenim korakom mimo vrat, ki so med molitvijo vedno odprta. Očitno jim je ob kulturi, ki tudi na splošno straši Evropejce, neprijetno. Toda ta muslimanska skupnost je majhna in ne šteje niti 30 članov. Bissauec Califa Sila, nekdanji pripadnik portugalske vojske v kolonialni vojni, ki živi na otoku že deset let, je do nedavnega molil v svoji mali spalnici. Zdaj je postal desna roka imama Mamadouja Djala, ki je prišel iz Gvineje. Postala sta neločljiva prijatelja. Califa je razdvojen med Azore in Gvinejo Bissau, kjer ima dve ženi in štiri otroke. Zaradi svoje bolezni se ne more vrniti k njim, primanjkuje pa mu tudi denarja. Navezal se je na Azore in tudi na novega prijatelja, od katerega se je naučil marsikaj novega o veri. V sosednji ulici živi Samuel de Resendes, romantik, ki rad posluša vinilne plošče in piše pesmi. Samuel je protestant in edini sosed, ki se je upal pozanimati o muslimanski skupnosti. Po obisku mošeje je celo povabil Califo in Djala v svojo adventistično cerkev Sedmi dan. Kljub številnim razlikam so se o nečem vendarle strinjali ...


V bližnji prihodnosti naj bi vse več ljudi živelo v mestih, po nekaterih podatkih do leta 2050 kar 70 odstotkov. Hitra urbanizacija tako prinaša vse večjo onesnaženost zraka, gost promet, veliko količino odpadkov. Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij si zato pametna mesta prizadevajo k večji optimizaciji upravljanja in boljši kakovosti bivanja v mestih. Prebivalcem naj bi z beleženjem in zbiranjem velike količine podatkov tako poenostavila vsakodnevne aktivnosti in nam s tem prihranila čas in denar: bolje bi bili obveščeni o prometnih zastojih, prostih parkirnih mestih, kakovosti zraka in vode. A če naj bi zbiranje digitalnih podatkov po eni strani pripomoglo k večji optimizaciji delovanja mest, se moramo ob tem zavedati tudi izzivov, povezanih z uporabo in (zlorabo) naših osebnih podatkov.


Diva je danes zelo jeznorita. Rada bi se igrala skrivalnice, prijatelji pa bi radi kaj drugega. Ko prisili prijatelje, da se igrajo skrivalnice, odloči še, da bo ona štela. Ko pa se Malčki skrijejo, jih prosi, da se prikažejo iz skrivališč, ker ji je dolgčas. Na koncu je zmagovalka, ker se ne drži pravil. Gaber jo opomni, da ni upoštevala pravil, in ji razloži, da se prijatelji ne zabavajo. Diva razmisli in se vrne k prijateljem, ki se igrajo novo igro. Pozabi na domišljavost in se jim pridruži. Diva se je naučila, da pravila veljajo za vse, jim zaupa Gaber.


Paglavec zamudi priložnost, da bi odrasel v žabo, zato ostane zadaj, čisto sam. A v ribniku ne zmanjka stvari, ki jih je treba odkriti, in pomlad gotovo spet pride naslednje leto. Film prinaša drobno zgodbo o odraščanju.


V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema


18:50
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.


18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.


Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.


19:45
Šport

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.


19:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.


Nedopustne čakalne dobe. Koliko je rasizma v Sloveniji? Prihodnost slovenskega tekstila. Deset let v hrvaški lasti. Ženske na moškem terenu.


V zadnji oddaji letošnje sezone o temah, ki so nas najbolj zaznamovale. Kako so nas spremenile izjemne okoliščine, kdo smo postali po krizi in kam gremo? Kakšno vlogo bo odigrala Evropska unija in kje na politični šahovnici se nahaja Slovenija. V intervjujih z zanimivimi in pronicljivimi sogovorniki.


21:55
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.


22:00
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.


22:30
Kultura

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.


22:45
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.


22:50
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.


Ob razstavi v Galeriji Murska Sobota Osamljenosti: Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti kustosa Roberta Inhofa, nas je zanimalo, kaj se je v Prekmurju dogajalo na področju umetnosti od 20. stoletja naprej. Kakšen je bil družbeni kontekst, v katerem so dela nastajala in kdaj so se oddaljila od stereotipne, skorajda eksotične reprezentacije, kot so upodabljanje topolov in mlina na Muri? Kdo je bil svetovljan in avantgardni karikaturist, spregledani umetnik Ladislav Kondor, ki je med drugim upodobil Leva Trockega? Kako to, da so ravno v Murski Soboti nastali konec 60. let slogi, značilni za velemesta – kot so pop art, hiperrealizem in magični realizem? Kako močno je genius loci usidran v duhovni horizont Prekmurcev, ki živijo izven Prekmurja in zakaj sta skupni imenovalec umetnikov osamljenost in melanholija? Med drugim vam predstavljamo umetnike Mirka Rajnarja, Sandija Červeka, Franca Mesariča, Štefana Hauka, Zdenka Huzjana in Igorja Banfija. Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart Režiser: Igor Zupe


Dubravka Tomšič-Srebotnjak je začela nastopati s petimi leti starosti in nato po nasvetu pianista Claudia Arraua kot komaj dvanajstletna odšla študirat na slovito newyorško glasbeno šolo Julliard School of Music. Leta 1955 je bila izbrana za največji glasbeni talent ZDA, dve leti pozneje pa se je predstavila na recitalu v znameniti dvorani Carneggie ter očarala občinstvo, kritike ter legendarnega pianista Arthurja Rubinsteina. Naša prva dama črno-belih tipkah se bo tokrat predstavila v monumentalnem Beethovnovem Četrtem klavirskem koncertu v G-duru, ki ga je skladatelj kot solist dunajskemu občinstvu predstavil leta 1807 v palači prijatelja Lobkowitza. Dirigent je maestro Milan Horvat.


Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.


Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.


Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.


Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.


Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.


01:45
Napovedujemo


0:37 - Napovednik
Kralj Bibi - življenje in podvigi Benjamina Netanjahuja, izraelsko-ameriški dokumentarni film
0:30 - Napovednik
Intervju: dr. Borut Klabjan
0:27 - Napovednik
Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Aluminij, 33. kolo, prenos iz Ljubljane
0:46 - Napovednik
Simpel, nemški igrani film
0:28 - Napovednik
Deklina zgodba (III.)
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov