UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
Teden začenjamo z aktualnimi informacijami, najprej o tem, kako deluje aplikacija za sledenje okuženim s koronavirusom, svetovali bomo o varni rabi bančnih kartic v času dopustov in reševali aktualne dileme, povezane z delovnimi razmerji. V goste prihaja znana infektologinja, ki bo odgovarjala na vprašanja gledalcev o novem koronavirusu, prebudili vas bomo s posebnimi dihalnimi vajami, na vrtu pa svetovali o paradižnikih in jagodičevju.

Nastopili bodo ansambli Boršt, Pogum, z novo pesmijo Moj objem Vili Resnik, Saša Lendero ter Domen Kumer. Nagovoril nas bo Franc Pestotnik Podokničar. Dekletu bodo peli člani sestavov Petan iz Dolenjske ter Valovi z Dobrne. Vražje dame bodo brez dleka na jeziku povedale svoje mnenje, to so Moravška Mara, Tjaša Hrovat Steklasa in klena Prekmurka Tamara Duh.

»Bistvo mojega življenja je poštenost in iskrenost do samega sebe. Hribi mi nudijo možnost, da sebe preizkusim. Tam ni pretvarjanja. Si ali pa nisi. Ni drobnega tiska.« M. Prezelj
Marko Prezelj, eden najboljših alpinistov na svetu. Brezkompromisnost, iskrenost do sebe in drugih, teženje k popolnosti so zahteve človeka, ki stremi najvišje. Bistvo tiči tudi v vrhu, še bolj pa v razlogu, zakaj stremeti tja, kamor stremi. In odgovor je zagotovo v tem, da vse, kar naredi, doseže, izvira iz lastnega vzgiba in notranje želje. Najvišje nagrade, ki jih je za svoje dosežke prejel, so zanj gotovo manjšega pomena od tega, kar je ob tem sam doživel. Čisto zadovoljstvo.

V hotelu vlada ekipa higienskih tehnikov: uničili bodo vse kar leze in gre. Nujna ekipa stalnih prebivalcev brani svojo posest in je v veliko pomoč vsem, ki so je potrebni. Recimo Danici, ki ji je "crknil" avto in se upravičeno boji, da ji bo posledično "crknil" posel. Vrli fantje rešijo problem na najboljši možen način, rešijo pa tudi pasjo mrcinico pred iztrebljevalci.

V epizodnih vlogah se predstavijo: Iztok Jereb, Lenča Ferenčak, Radoš Bolčina in Ana Facchini.

Vodstvo hotela Rubin je na nogah: dva policista poizvedujeta, če je kdo videl ali slišal kaj sumljivega, pojavljajo se namreč kraje avtoradiev v okolici hotela. In kot da policijska sumničenja niso dovolj, Danici, hotelskim gostom in osebju življenje grenita dva alkoholu naklonjena Rusa in precej časa traja, da se stvari spet postavijo na pravo mesto.
V epizodnih vlogah policistov nastopata Ludvik Bagari in Boris Kerč, Rusov pa Viktor Ljubutin in Iztok Bevk.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Evropi doživlja mestni turizem pravi razcvet, a številna mesta, na primer Benetke, Dubrovnik in Barcelona, ne morejo več prenašati množic, zastojev, odpadkov, visokih najemnin in praznih mestnih blagajn. Evropske sanjske destinacije so na robu zloma. Kam izginja denar, ki ga prinaša turizem? To je oddaja o pasteh masovnega turizma.

Slovenska narodna skupnost v Italiji je vse bliže dogovoru glede vrnitve narodnega doma. Podpis pogodbe krovnima organizacijama Slovencev v Italiji prinaša lastništvo doma. 100 let za tem, ko je narodni dom gorel v zubljih fašističnega vzgiba, ima vrnitev Fabijanijeve stavbe, ki je od nekdaj simbol slovenstva sredi Trsta, velik pomen. Z nami bosta predsednica Slovenskega kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, ki bosta spregovorila o počastitvi obletnice 13. julija letos ter o prihodnjih skupnih načrtih.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Končuje se nenavadno šolsko leto, celo podelitev spričeval ne bo običajna. Na Slovenski gimnaziji jih bodo podelili v dveh skupinah.
Nekateri projekti v sklopu deželne razstave CARINTHIja 2020 nastajajo kljub omejitvam. Tako so prvič v zgodovini dežele izvedli skupni projekt obeh pisateljskih zvez, nemške in slovenske. Dvojezični knjižni projekt z naslovom »Naša Koroška. Literarni poskus obdelave« je hkrati tudi posebna antologija o Koroški.
1920 Oman 2020: Homo Carantanus –Terra Carantana. V starem župnišču v Čačah razstavlja akademski slikar Valentin Oman dva cikla slik. V središče postavlja tudi dvojezične krajevne napise na Koroškem. Več kot 900 krajevnih imen priča o slovenski identiteti dežele. Obisk razstave je po predhodnem dogovoru po telefonu mogoč do 26. oktobra.
Monsinjor Hanzej Dersula je v božji službi že 50 let, te dni je obhajal zlato mašo. Ljubitelj literature in gledališča je v Grebinju po začetnih težavah pri vprašanju dvojezičnosti našel skupni jezik sožitja s farno skupnostjo.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici.


Simon Mihorič Simke vleče pozornost na prvi pogled. Njegovo telo je prekrito s preko 900 tetovažami in je svojevrsten umetniški artefakt - avtobiografski almanah, ki razkriva njegovo pestro življensko zgodbo. Čeravno ima za sabo kriminalno preteklost pa se za tetovažami skriva občutljiva in odgovorna oseba. Simon vodi društvo za zaščito živali Srce za bulle. Rešuje zlorabljane in trpinčene pse. Mnogi ga kličejo kar “pasji oče”. V resnici pa je Simon oče enoletnega sinka in triletne hčerkice. Zaradi videza ima v vsakdanu nemalo problemov. A obsedenost s tatuji je življenska odločitev, Simonov statement, ki ga je skozi leta naredil močnejšega, neomajnega. Ne prenese krivice oz. zlorabljanja šibkejših – v takih primerih pa pride do izraza njegova narava, ki sovpada z videzom.

Nazrul je smisel življenja našel v filozofiji Lalona, mističnega pesnika in družbenega reformatorja. Pripada skupnosti baulov in skozi glasbo uči o humanizmu in strpnosti. Vendar ga nekateri muslimani diskriminirajo, čeprav tudi sam verjame v Alaha.

Francisco Câmara je študiral in delal na različnih koncih sveta. Ko se je vrnil na Azore, je našel povsem otopelo družbo. To je hotel spremeniti, zato se je odločil, da bo otočane poskusil prebuditi s hiphopom. Njegovi premožni starši se bojijo posledic takšnega ravnanja, Francisco pa že čaka na komentarje poslušalcev k novi pesmi, ki jo je objavil.

Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.

Pišček ugotovi, da nekatera drevesa izgubljajo listje. To ga razžalosti. Gaber mu reče, naj nič ne skrbi, saj bo spomladi drevje spet vzbrstelo z novimi svetlimi listi. Piščka zanima, ali bo drevesa brez listov zeblo, in uporabi balone, da pritrdi liste spet na veje. Malčki se žogajo, po nesreči zadenejo Piščkovo drevo, in listje se spet usuje na tla. Gaber pa jih potolaži: Saj bo kmalu pomlad in na drevesu bo pognalo mlado zeleno listje.

Na rastlinah ni plodov in kmet Filip ve, zakaj je tako. Nikjer ni čebel. Le kam so odletele? In zakaj so čebele tako pomembne?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Predaja Narodnega doma v Trstu iz rok Italije manjšinskima organizacijama Slovencev v Italiji bo za Slovence, ne le v Trstu, velik dogodek. Slovenski predsednik Pahor se je zavzel, da bi predaja doma potekala v duhu sprave. Zato naj bi bi z italijanskim kolegom Mattarello v ponedeljek na isti dan, ko bo Narodni dom vrnjen Slovencem, v Bazovici skupaj obiskala fojbo in spomenik bazoviškim junakom. Odločitev ni bila lahka, kajti tako med Slovenci kot med Italijani obstajajo mnenja, da Pahor nima kaj iskati pri fojbi in Mattarella pri bazoviških »teroristih«! Slovesnosti ob vrnitvi bodo pomemben poskus, da državi in naroda naredita sto let po požigu Narodnega doma, simbola slovenstva v Trstu, korak naprej v medsebojnih odnosih, ki nosijo zelo veliko bremen. V oddaji, ki se bo začela ob 20. uri na prvem programu Televizije Slovenija, naj bi s poročili s terena ter z gosti v studiu kritično ocenili pomen dogodka vrnitve Narodnega doma Slovencem in poskušali razmišljati tudi o prihodnosti sožitja obeh narodov v mestu!

Levison in Alberto v tem delu iz Gvatemale odideta v Honduras in Nikaragvo. Na poti se udeležita rojstnodnevne zabave, prečkata osupljive, vendar zahrbtne gore in obiščeta eno najbolj nasilnih mest na svetu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Oddaja je poklon slovenskim vizualnim umetnicam, za razmislek o zgodovinjenju njihovega dela ter vpogled v njihovo ustvarjalnost od 19. stoletja do danes. Vodile so nas zgodbe umetnic različnih generacij in poetik pa tudi velikokrat spregledane avtorice, npr. Elza Obereigner Kastl, ki je velja za prvo slovensko kiparko in poslednjo avtorico miniatur nasploh, med drugim bomo predstavili Mileno Usenik, ki je nekoč bila prvakinja v metanju krogle, tekmovala je na olimpijskih igrah, potem pa postala izvrstna a popolnoma spregledana slikarka, ki je ustvarjala tudi v slogu pop arta. Mariborska umetnica Vlasta Zorko se je v času socializma kot kiparka podpisala pod največ realizacij v javnem prostoru. Dotik je zelo pomemben, ker je nevaren, ker dotik ubija, meni kiparka Duba Sambolec, dolgoletna profesorica na Norveškem, ki publiko s svojimi skulpturami vabi k dotiku in kako slikarka Ksenija Čerče s svojim telesom proizvaja barvo za svoje slike z naslovom prepovedane tehnike? Med drugim smo obiskali tudi aktualno razstavo umetnice Mete Grgurevič, ki ustvarja nefunkcionalne stroje v mariborski UGM. Zanimalo nas je tudi, kako to, da narašča interes po prezentaciji ter po obujanju pozabljenih in spregledanih umetnic.

Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Na festivalu je nastopil tudi ansambel Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Alja Mandič, Jaka Stadler, Tamara Gombač, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Gorazd Strlič, Primož Zalaznik, Nikolaj Sajko, Martin Sikur in Igor Mitrovič. Z ansamblom je nastopil tudi Gal Gjurin trio (Gal Gjurin, Žiga Golob, Jure Maček) . Uživali boste lahko v energični in vrhunski izvedbi glasbe Antonia Vivaldija, Franza Schuberta in Gala Gjurina, ki je prav za to priložnost napisal skladbo z naslovom Za čelom srce. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.