Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.

Za preboj v finale festivala Slovenska polka in valček se borita ansambla Opoj iz Gornje Radgone ter Veseli Dolenjci iz Krmelja pri Sevnici. Slišali bomo še Poskočne muzikante z novo balado, uspešnico Fantov z vseh vetrov, z nami bo skupina Victory ter Veseli svatje in ansambel Spev. Uspešnico iz zakladnice domače glasbe bodo izvedli v ansamblu Banovšek. Gledalce bosta nasmejala gospa Emeralda in Miro Serpentinšek.

Ko smo izbirali, katere zelenjavne vrtičke bomo vključili v nanizanko oddaj NA VRTIČKU, je bil vrt Irme Pervanja eden izmed tistih, za katere smo bili posebej ponosni, da jih bomo lahko posneli.
Gospa Pervanja se je z družino preselila na Kras pred nekaj leti in ob hiši so posebej za njo uredili manjši zelenjavni vrt. Na njem pridela toliko, da tričlanski družini ne manjka sveže zelenjave. Posebnost tega vrta so dvignjene grede, prilagojene na višino, ki je primerna za delo na vrtu, kot ga zmore opravljati gospa Pervanja. Njeno življenje namreč poteka na vozičku, saj je zaradi posledic prometne nesreče paralizirana od pasu navzdol. Ob pomoči razumevajočega moža Simona skrbi za gospodinjstvo tako, kot ne bi imela nikakršnih omejitev.
Drugi vrt je tipični primorski vrt, na pobočju blizu Kopra, na njem pa prideluje vse vrste zelenjave gospod Mihajlo Marjanović. Ko smo spremljali njegove grede skozi lansko sezono, smo kar težko verjeli, koliko sočivja je pridelal in ga povrh tega tudi shranil v različnih oblikah, v katerih potem uživajo člani njegove družine preko zime.

Scenarist in urednik: Stane Sušnik
Režiserka: Petra Hauc

Hotel, ki mu Nataša vztrajno a zaman dviga nivo, žal zmeraj bolj kaže znake propadanja. Potreba po denarju je očitna ampak apatičnim stanovalcem in uslužbencem se nenadoma ponudita kar dve možnosti. Martin dobi pismo iz daljne Nigerije, ponudbo za ugodno "finančno sodelovanje", ki bi mu, potencialnemu partnerju, vrglo kar nekaj milijonov- sicer opranega denarja. V hotelu se istočasno nastani lastnik kanadske verige hotelov, sicer "naš človek" po starem očetu, ki je hkrati globoko zainteresiran za prevzem in dokapitalizacijo hotela Rubin, kar nujno pomeni dvig nivoja hotela in znatno finančno injekcijo. Odpirajo se torej novi svetli horizonti - ali pa je tudi realna prihodnost v resnici tako svetla?

Vse se začne s kranjsko klobaso in debato, da bomo Slovenci kot narod prav gotovo izumrli in kdo je za to kriv. Maks ima na sumu Slovake... Sveža gosta sta tokrat Jodl in Krempl, prava slovenska dedca, za katera se izkaže, da se prav rada norce delata iz "ta mestnih". Tokrat sta prišla "v mesto" med drugim tudi zato, ker se bo Jodlu rodil peti otrok. Udomačita se prav povsod, še posebej pa za šankom in šarmirata vse po vrsti, še posebej ženske. Slednje pa Frenku nikakor ne gre v glavo:"Le kaj imata onadva, česar mestni fantje nimamo?"

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kratkovidnost ima že razsežnosti epidemije in nekateri znanstveniki so prepričani, da vejo zakaj. Kratkovidnost je v porastu predvsem na Kitajskem, kjer je kratkovidnih 90 odstotkov najstnikov in mladih. Tudi drugod po svetu, v ZDA in Evropi, se je kratkovidnost med mladimi močno povečala. To lahko povzroči odstop mrežnice in v skrajnem primeru slepoto. Ta grožnja je pospešila raziskovanje. Znanstveniki poskušajo priti do dna razlogom za ta pojav in nekateri mislijo, da so že našli odgovore.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Kedves Nézőink, a mai Nagyító alatt című adásunkban a családfakutatás rejtelmeibe avatjuk be önöket.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Pod drobnogledom vas bomo popeljali v skrivnosti rodoslovja.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Po že predstavljenih narečjih primorske, štajerske in dolenjske narečne skupine voditeljica in scenaristka serije Slovenska narečja Neva Novljan z ekipo v prvi oddaji druge sezone odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov panonske narečne skupine, v katero uvrščamo štiri narečja: prekmursko narečje, slovenskogoriško narečje, prleško narečje in haloško narečje. V oddaji je pozornost usmerjena predvsem na prekmursko in prleško narečje, njuno melodijo in zven pa v oddaji odkrivajo predvsem domači narečni govorci; büjraši, tkalke in mlinarji iz Ižakovcev, člani KD »Marko« iz Beltincev, pevka Regina, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, prleški kantavtor Tadej Vesenjak, künštni Prleki iz Republike Prlekije, otroci iz vrtca Ljutomer, znameniti lotmerški kasači in številni drugi.
Avtorica oddaje ob bogastvu prekmurskega in prleškega narečja izpostavi tudi lepote, običaje in znamenitosti teh dveh pokrajin, z mistično Muro in čarobnimi vinorodnimi griči Prlekije na čelu, saj sta prav pokrajina in njeno narečje najpomembnejša elementa identitete ljudi.

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal srednjeevropski duh Jančarjevega Severnega sija, romana o Mariboru?
Zgodba Jančarjevega Severnega sija se prične na novoletno jutro leta 1938, ko na mariborski postaji izstopi Joseph Erdman in se zagozdi v to provincialno gnezdo, ki ga prične dušiti s svojo razcepljenostjo. Kulturnica Zora A. Jurič nam je osvetlila vlogo trafike, ki igra v romanu pravzaprav vlogo zgodovinskega spomina, Severni sij pa je dobil naslov po nebesnem pojavu, ki je 25. januarja 1938 obsijal Evropo in tudi Maribor, in ki nam ga je pojasnil vodja astronomskega krožka gimnazije Šentvid Klemen Blokar. V letu 1984, ko je Jančar napisal Severni sij, je Nena na vrhuncu hladne vojne pela o 99 zračnih balonih, literarno obzorje pa se je odpiralo duhovnemu prostoru Srednje Evrope. Zdi se, kot da atmosfero romana ves čas preganja slutnja neobhodnega, prav potiho se plazečega nacizma, nam je zaupal založnik Mitja Čander.

Loli se maje prvi mlečni zobek in niti pomisliti noče, da bi ji izpadel. Zobek je vendar njen! Ne mara škrbinice v zobeh in niti slišati noče, da ji bo zrasel nov, močnejši in lepši. Ne, Lola zobka že ne bo dala. No, vsaj dokler ne ugotovi, da zobne vile zobke zamenjajo za darila. Oh, zdaj mora pa majavi zobek pri priči iz ust!

Kar naenkrat ugasnejo luči in hišo zajame tema. Zmanjkalo je elektrike. Pepa je presenečena, ko ugotovi, da televizija ne dela, če ni elektrike.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Komična drama. Nekoliko zajetnejša osnovnošolska učiteljica ima klavrno samopodobo. Med ljudmi je nesproščena in ima manjvrednostni kompleks. Toda ko nekega dne pospremi prijateljico na tečaj »burlesknega plesa«, ki ni pravzaprav nič drugega kot barsko plesanje z erotično koreografijo, dobi tudi sama priložnost, da se predstavi in tako ugotovi, da je lahko privlačna. Toda ljudje iz njenega okolja niso dovzetni za gole debeluške, zato izgubi službo, prijatelje in ugled. Kaj naj stori? Naj se preda malodušju in si prizna manjvrednostni kompleks ali naj se postavi zase in premaga takšne predsodke?

AŽ BUDOU KRAVY LITAT / WHEN COWS FLY / ČEŠKA / 2019 / TV
Režija: Tereza Kopáčová / Scenarij: Pavel Gotthard / Igrajo: Eva Hacurová, Sabina Remundová, Filip Král, Stanislav Majer, Jana Burkiewiczová, Eva Burešová, Jacob Erftemeijer, Daniel Bambas, Vendula Skalická, Soňa Křepelová, Jindřich Skokan, Simona Matásková, Roman Bartoš, Amélie Pokorná, Michaela Pecháčková, Adam Vohánka, Simona Postlerová, Zdeněk Pilecký, Karel Beseda, Jan Kraus …

V oddaljenem samostanu, kjer živijo nune, se odločijo uvesti širokopasovni internet.
Režija: Slobodan Maksimović

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Drugi del serije Dubrovniška republika odstira pogled v vsakdanje življenje prebivalcev republike. Čeprav ta še zdaleč ni bila socialna država, je že v poznem srednjem veku namenjala posebno skrb vdovam, sirotam in celo prostitutkam. Vsi prišleki so morali za 40 dni v karanteno zunaj mestnega obzidja. Gradnja je bila urejena z natančnimi predpisi; zaradi omejenega prostora so stavbe rasle zlasti v višino. Poleti so se premožnejši meščani radi umaknili na podeželska posestva in vile, ki so si jih postavljali v okolici Dubrovnika in na bližnjih otokih. Najlepše, ki so se ohranile do danes, so zgrajene v gotskem, renesančnem ali baročnem slogu.

Po že predstavljenih narečjih primorske, štajerske in dolenjske narečne skupine voditeljica in scenaristka serije Slovenska narečja Neva Novljan z ekipo v prvi oddaji druge sezone odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov panonske narečne skupine, v katero uvrščamo štiri narečja: prekmursko narečje, slovenskogoriško narečje, prleško narečje in haloško narečje. V oddaji je pozornost usmerjena predvsem na prekmursko in prleško narečje, njuno melodijo in zven pa v oddaji odkrivajo predvsem domači narečni govorci; büjraši, tkalke in mlinarji iz Ižakovcev, člani KD »Marko« iz Beltincev, pevka Regina, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, prleški kantavtor Tadej Vesenjak, künštni Prleki iz Republike Prlekije, otroci iz vrtca Ljutomer, znameniti lotmerški kasači in številni drugi.
Avtorica oddaje ob bogastvu prekmurskega in prleškega narečja izpostavi tudi lepote, običaje in znamenitosti teh dveh pokrajin, z mistično Muro in čarobnimi vinorodnimi griči Prlekije na čelu, saj sta prav pokrajina in njeno narečje najpomembnejša elementa identitete ljudi.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.